Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (319,14 KB)

Opis: Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva starejših v domovih za starejše z domsko oskrbo v avstrijski štajerski regiji. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja na podlagi anketnega vprašalnika med 207 starejšimi v dveh domovih starejših v avstrijski štajerski regiji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testom, ANOVA testom ter Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati:. Ugotovljena je bila visoka stopnja zadovoljstva med bivanjem v domski oskrbi, saj so anketiranci visoko ocenjevali vse dejavnike zadovoljstva, ki so od najvišje ocenjenega v padajočem vrstnem redu »čistoča in higiena« (SD = 4,6), z enako stopnjo ocenjeni (SD = 4, 4) »hrana in pijača«, »bivanje in življenje«, »aktivnosti in prireditve« ter »zaposleni«, z enako stopnjo (SD = 4,3) jim sledijo »sprejem in vtis«, »spremljanje, oskrba, nega« ter »splošno zadovoljstvo«. Nekoliko nižjo povprečno oceno (SD = 4,1) je prejel dejavnik »komunikacija in informacije«, najnižjo povprečno oceno (SD = 4,0) pa sta prejela dejavnika »atmosfera in dobro počutje« ter »bivanje in življenje«. Statistično značilne razlike v zadovoljstvu starejših med raziskovalnima ustanovama niso bile ugotovljene (p = 0,133). Prav tako niso bile ugotovljene statistične razlike v zadovoljstvu z življenjem glede na glede na spol (p = 0,554) in starost (p = 0,108). Razprava in sklep: Zavedanje pomena zadovoljevanja potreb starejših znotraj domov starejših naj bo tudi v prihodnje pomembna odskočna deska za njihovo uresničevanje, s ciljem zadovoljstva starejših, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati doma.
Ključne besede: kakovost, E-Qalin, oskrba, zadovoljstvo, domovi za starejše
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (980,81 KB)

Opis: Uvod: Paliativna oskrba v zdravstveni negi in oskrbi je ena najbolj čustveno zahtevnih področij, ki jih zdravstveni delavci opravljajo, pri obravnavi otroka pa se zahtevnost še dodatno poveča. Medicinske sestre se soočajo z veliko izzivi tako pri negovanju otroka kot pri podpori staršev, zato morajo biti tudi precej previdne tudi pri komuniciranju z njimi. Metode: Uporabili smo kvalitativno deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo po nivojih razvrstili v hierarhijo dokazov in jih predstavili v evalvacijski tabeli in kot vsebinsko analizo. Rezultati: Z uporabo iskalnega niza smo prišli do 369 raziskav. V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da medicinske sestre različno doživljajo paliativno oskrbo otroka, vseh devet raziskav je pokazalo, da so pri njih prisotna negativna doživljanja, medtem ko sta dve raziskavi izpostavili tudi pozitivne vidike. Ob vseh negovalnih intervencijah jim največjo težavo predstavlja komunikacija. Razprava in zaključek: Medicinske sestre doživljajo paliativno oskrbo otroka na različne načine, vsaka se pri tem spoprijema na svoj način. Komunikacija pri paliativni oskrbi je najpomembnejša, saj zahteva največ izkušenj in veliko izpopolnjevanja. Pomembno je, da ob negativnem doživljanje te občutke posameznik predela ali pa se osebi, ki ji zaupa, izpove.
Ključne besede: pediatrična paliativna oskrba, medicinske sestre, doživljanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (975,38 KB)

Opis: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko. Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi. V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,57 MB)