| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodo
Barbara Kitak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo? Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 620; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (696,61 KB)

2.
Oskrba s pitno vodo
Tanja Gorišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava oskrbo s pitno vodo, ki je v Republiki Sloveniji obvezna občinska gospodarska javna služba. Poseben pomen te javne službe je opredeljen z zagotavljanjem najpomembnejšega naravnega vira, kajti voda je vir življenja in potrebna vsem živim bitjem. V formalnem smislu je voda določena kot pitna z namenom uporabe: kot voda, namenjena za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu živil in ustreza minimalnim predpisanim zahtevam. Občine so dolžne zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. V Evropski uniji je odločitev, kako organizirati oskrbo s pitno vodo, v pristojnosti držav članic, evropska zakonodaja tako podaja smernice za ustrezno preskrbo s pitno vodo. Na državni ravni oskrbo s pitno vodo opredeljujejo številni zakoni ter podzakonski predpisi, ki skoraj v celoti urejajo sistem oskrbe s pitno vodo, kar pomeni, da je urejanje pomembnih vprašanj s področja oskrbe s pitno vodo prepuščeno občinam. Država nima ustreznih mehanizmov za izvajanje nadzora nad izvajanjem tovrstne oskrbe v občinah. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe, so infrastruktura lokalnega pomena. Za zagotavljanje primerne oskrbe s pitno vodo je potrebna ustrezna komunalna infrastruktura, ki omogoča izvajanje kakovostnih storitev. Le-ta zahteva velike finančne vložke tako za izgradnjo kot za vzdrževanje. Trenutna infrastruktura je po večini dotrajana in potrebna obnove, ob vsem tem pa pereč problem predstavlja nenamenska poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju, katere pa občine uporabljajo v druge namene. Slovenija je država z velikim številom razmeroma majhnih občin, kjer je zagotavljanje oskrbe s pitno vodo problematično z vidika velikega števila izvajalcev, neenakih standardov izvajanja, dragih storitev, pomanjkljivo usposobljenostjo kadrov in oteženim nadzorom nad izvajanjem, zato naloga opozarja na potrebo po večjem sodelovanju in povezovanju občin na področju oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja javne službe. Naloga opozarja tudi na potrebo po sistemski ureditvi oskrbe z vodo v Sloveniji in boljši regulaciji izvajanja javne službe, zato so za ugotovljene pomanjkljivosti v zaključnem delu podani morebitni predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na tem področju. Pričujoča naloga vsebuje tudi opredelitev ustavne pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe, kajti sam vpis še ne zagotavlja učinkovite ureditve oskrbe s pitno vodo, ampak bo potrebna sprememba zakonskih predpisov ob upoštevanju določenih omejitev pri izvrševanju pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe.
Ključne besede: pitna voda, gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, cena pitne vode
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 1002; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Elektronsko poslovanje komunalnih podjetij
Simon Pernovšek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo opisuje problem uporabnikovega dostopa do informacij. Za izboljšanje komunikacije med komunalnim podjetjem in uporabnikom bi bilo smotrno uvesti dodatne komunikacijske kanale, ki uporabnikom ponujajo vpogled v uporabniške podatke in podajajo odgovore na vprašanja. Za čim bolj avtomatizirano posredovanje informacij, morajo komunalna podjetja dvigniti kakovost logistične podpore in s tem kvaliteto njihovih storitev. Uporabniki komunalnih storitev smo pri dostopu do podatkov časovno omejeni, saj ima komunalno podjetje določene uradne ure. V času uradnih ur smo lahko odsotni, zato se moramo s komunalnim podjetjem uskladiti, da bi prišli do želenih informacij ob pravem času in na pravem mestu. Vožnja do komunalnega podjetja je za zaposlene v drugih regijah okoljsko in časovno zamudna. Rešitev vidimo predvsem v načinih, ki bi uporabniku omogočala dostop do informacij in rešitev aktivnosti kjerkoli in kadarkoli. Z uvedbo spletnih portalov ima uporabnik možnost dostopa do informacij zgolj z dostopom do spleta in uporabniškimi podatki. Uporabnik lahko nemoteno uredi aktivnosti tudi ko komunalno podjetje nima uradnih ur. V magistrskem delu predstavljamo infrastrukturo in različne tehnologije, ki so vir informacij in jih spletni portal distribuira uporabniku. Z uvedbo takšnih tehnologij se digitalizirajo tudi delovni procesi in nadzor nad delom znotraj komunalnega podjetja. Nove tehnologije se razvijajo vsak dan, zato je uvedba takšnih tehnologij postala nujna.
Ključne besede: komunalno podjetje, gospodarska javna služba, oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, spletni portal, elektronsko poslovanje, geografski informacijski sistem, e-račun
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 489; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (8,77 MB)

4.
Osveščanje in izobraževanje o porabi vode v podjetju Tobačna Grosist d. o. o
Uroš Pugelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ravnanje z vodo v podjetju Tobačna Grosist, d. o. o., in kakšno vlogo ima pri ravnanju zaposlenih z vodo v podjetju podjetje samo, s tem ko so organizirana stalna izobraževanja in ko se osvešča zaposlene o rabi vode. Predstavljeno je, kako ljudi izobražujemo in kateri so načini osveščanja. Glede na podatke, ki smo jih dobili z raziskavo, lahko trdimo, da v podjetju svoje zaposlene izobražujejo o rabi vode, a bi lahko storili še več, če bi jih pogosteje izobraževali na to temo in če bi uporabili več načinov osveščanja, saj bi spodbudili zaposlene k pravilnejšemu ravnanju z vodo. Tako bi lahko zmanjšali količino nepotrebno porabljene vode. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v podjetju želijo več izobraževanja s področja varčne rabe vode, kot jim ga podjetje nudi, prav tako se je izkazalo, da se da za zmanjšanje porabe vode tudi s tehničnega vidika postoriti še precej. Ugotovili smo tudi, da bi lahko v podjetju svoje zaposlene bolj osveščali o varčni rabi vode.
Ključne besede: − pitna voda − varčna raba vode − oskrba z vodo − izobraževanje − osveščanje
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 404; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (931,20 KB)

5.
PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA POŽARNE OSKRBE V VODOVODNIH OMREŽJIH NA OBMOČJU RAZPRŠENE POSELITVE
Bojan Štesl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Problematika zagotavljanja požarne oskrbe v vodovodnih omrežjih na območju razpršene poselitve« predstavlja strokovno analizo izgradnje predvidenega vodovodnega omrežja in objektov, s katerimi se v vodovodnem omrežju zagotovi zadostna količina vode za požarno oskrbo. Z njo želimo prikazati možnost izboljšav ureditve vodovodnega omrežja, ki so nujno potrebne že v fazi načrtovanja vodovodnega omrežja, kjer je potrebno na podlagi strokovnih osnov, potreb ter zahtev investitorjev zagotoviti racionalno in funkcionalno omrežje.
Ključne besede: vodovod, oskrba z vodo, projektiranje vodovoda in objektov, požarna voda, požarna zaščita
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

6.
ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE V VODOVODNEM OMREŽJU
Albin Lorenci, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavni namen obnove, razširitve in posodobitve vodovodnih sistemov ter vodovodnih omrežij v okviru kohezijskih projektov na območju Republike Slovenije je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode in s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo. Zamenjava dotrajanih cevovodov in obnova vodovodnih sistemov sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov sta naslednja koraka, ki prav tako prispevata k zmanjšanju vodnih izgub in optimiziranju porabe pitne vode. Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov. V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija daljinskega nadzora s telemetrijo, SCADA-sistemom in programskim orodjem TEOVS, ki je bila razširjena in posodobljena v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini.
Ključne besede: daljinski nadzor, telemetrija, avtomatizacija, TEOVS, SCADA, vodne izgube, vodovodni sistem, oskrba s pitno vodo, Šaleška dolina
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
OBLIKOVANJE CEN GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB - PRIMER OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI X
Tanja Bregant, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili in analizirali področje oblikovanja cen gospodarskih javnih služb ter se osredotočili na ceno oskrbe s pitno vodo. Na oblikovanje cene oskrbe s pitno vodo ima velik vpliv zakonodaja, saj z uredbo podaja smernice po katerih občine oblikujejo tržno ceno vode. Na višino cene pa vpliva množica dejavnikov, ki so med seboj prepleteni. V empiričnem delu smo poiskali tiste kazalnike, na osnovi katerih bi lahko določali primerljive občine in s tem primerjali njihove cene oskrbe s pitno vodo. Ob preučevanju občine X in njenem oblikovanju predračunske cene storitve oskrbe s pitno vodo, smo se posvetili vodarini in prišli do spoznanja, da največji delež v izračunu vodarine predstavljajo neposredni stroški dela ter stroški električne energije.
Ključne besede: gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, vodarina
Objavljeno: 10.06.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
PRAVNI VIDIKI UPORABE IN RAVNANJA Z VODO
Vesna Brlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Brez vode ni življenja. Zato je esencialnega pomena, da to področje čim bolje pravno uredimo. V diplomski nalogi sem dala poudarek na instituta splošne in posebne rabe vode. Splošna raba vode pomeni, da jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njenim namenom in pod enakimi pogoji, ki jih natančneje določa ZV-1 v 105. členu. Je bistvo javnega dobra, kamor voda pravno gledano tudi spada. Osredotočila sem se na splošno rabo voda za oskrbo s pitno vodo in (ne)odplačnost splošne rabe vodnega dobra. Pri posebni rabi, ki presega meje splošne rabe, sem podrobneje analizirala vodno dovoljenje in koncesijo. Na koncu diplome je še podana primerjava teh dveh institutov in liberalizacije vodnih virov ter njihove prednosti in slabosti.
Ključne besede: voda, javno dobro, splošna raba vode, oskrba s pitno vodo, odplačnost splošne rabe vodnega prava, posebna raba vode, vodno dovoljenje, koncesija, liberalizacija vodnih virov
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 609; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (775,69 KB)

9.
ČIŠČENJE PITNE IN ODPADNE VODE V ŠALEŠKI DOLINI
Mario Stojaković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje čistilne naprave Grmov vrh in delovanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline; spoznali smo, kako se prebivalci Šaleške doline oskrbujejo s pitno vodo. Prikazani sta tudi rekonstrukcija kanalizacijskega in vodooskrbnega sistema v Šaleški dolini ter njune širše koristi za dolino.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda, kanalizacijski sistemi, čista pitna voda
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 1416; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

10.
OSKRBA S PITNO VODO V OBČINAH SISTEMA B V PRIMORJU - OCENA VIŠINE OMREŽNINE KOT DELA CENE PITNE VODE
Tamara Osim, 2011, diplomsko delo

Opis: K identifikaciji problematike varstva okolja je v začetnih fazah pristopila že Vlada Republike Slovenije, ki je v sprejetih dokumentih, med drugimi tudi v Nacionalnem programu varstva okolja in v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013, že začrtala smernice za obvladovanje problematike razmerij med naravo in družbo, prav tako pa tudi oskrbe s pitno vodo. Problematika oskrbe s pitno vodo v Pomurski regiji se odraža predvsem na področjih neustrezne zaščite vodnih virov in zajetij podzemne vode, na nerazviti javni vodooskrbi, ki ne omogoča oskrbe celotnega prebivalstva s pitno vodo, kot tudi z nezadostnimi zmogljivostmi zagotavljanja varne in kakovostne oskrbe z vodo. K reševanju problematike je Vlada Republike Slovenije pristopila s projektom vzpostavitve novega neodvisnega regionalnega vodnega sistema, katerega poglavitni cilj je zagotovitev trajnostne, nemotene in kakovostne oskrbe s pitno vodo vsem prebivalcem Pomurja. Za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo je treba vzpostaviti oziroma zgraditi potrebno infrastrukturo, ki zajema vodne vire s črpališči, zajetji in čistilnimi napravami, transportne vodovode, primarne ter sekundarne vodovode. Zaradi enormnega obsega potrebne infrastrukture in njenih investicijskih vrednosti se je projekt izvedbe celotnega sistema oskrbe s pitno vodo razdelil v dve obdobno ločeni fazi. Lastništvo nad infrastrukturo transportnega tipa, ki vključuje vodne vire, transportne in skupne vodovode, bo med občinami razdeljeno po določenem ključu. Glede na delež lastništva nad infrastrukturo transportnega tipa bodo občine morale zagotavljati sredstva za njeno vzdrževanje oziroma pokrivati stroške amortizacije te infrastrukture. K tem stroškom je treba prišteti še stroške vzdrževanja oziroma amortizacije primarnih in sekundarnih vodovodov, torej infrastrukture primarnega tipa, ki jih bodo občine krile individualno, in sicer v okviru svojih meja. Vsota teh stroškov se bo odražala v višini omrežnine kot delu cene pitne vode v posamezni občini. Glede na dve obdobno ločeni fazi izvedbe investicije bo tudi končna cena pitne vode naraščala skladno s stopnjo realizacije investicij. Tako lastništvo, strošek amortizacije infrastrukture transportnega tipa kot tudi višino omrežnine za posamezno občino smo izračunavali po treh ključih: D. število vodomerov v posamezni občini (predvideni števci so pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), E. število prebivalstva v posamezni občini (število prebivalstva je pokazatelj porabe vode in s tem uporabe infrastrukture), F. predvidena poraba vode v posamezni občini v letu 2056 (predvidena količina porabljene vode (v l/s) je pokazatelj uporabe infrastrukture). Strošek amortizacije infrastrukture primarnega tipa se ne spreminja, in to ne glede na uporabljen način izračuna, saj je lastniški delež oziroma investicija posamezne občine vedno enaka. Rezultati izračunov so različni in glede na že v sklepnem delu predstavljeno dejstvo, torej da lahko porabo vode v prihodnosti le predvidimo, tako kot lahko le predvidimo tudi porast oziroma padec prebivalstva in njuna nihanja, je pri izračunu omrežnine transporta verjetno najbolj smiselno in realno uporabiti princip izračuna glede na število vodomerov, saj informacije o številu vodomerov v posamezni občini izhajajo tudi iz dejanske instalirane moči. Ker je omrežnina le del cene pitne vode in ker smo pri podanih izračunih omrežnine zajeli le stroške amortizacije predvidene infrastrukture, je z vidika cene pitne vode treba upoštevati še dodaten dvig končne cene pitne vode za končnega porabnika, saj le-ta vključuje tudi vodarino in vodna povračila.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, transportni vodovod, primarni vodovod, omrežnina, infrastruktura, investicija
Objavljeno: 18.01.2012; Ogledov: 1626; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici