| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 318
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pristop k poškodovani osebi s sumom na zlom medenice na terenu
Žiga Komauer, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe v Sloveniji predstavljajo zelo velik problem na področju javnega zdravja in so tretji glavni vzrok za umrljivost. Zlomi medenice so razmeroma redki, predstavljajo le 2–8 % vseh zlomov, vendar se lahko pri bolnikih s hudo politravmo pogostnost poveča na več kot 25 %, zato je pravilno ukrepanje na terenu bistvenega pomena. Metode: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela in dodatno metodo analize ter sinteze. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da sum in diagnostika zlomov medenice predstavljata velik izziv za ekipo nujne medicinske pomoči na terenu. Ocenjevanje resnosti poškodb in obvladovanje izgube krvi ostajata ključnega pomena za te poškodovance, medtem ko je uporaba imobilizacijskega sredstva bistvena za povečanje možnosti preživetja z omejevanjem izgube krvi. Razprava in zaključek: Uporaba imobilizacijskega sredstva ima pomembno vlogo pri stabilizaciji medenice in obvladovanju izgube krvi, ki je pri teh poškodbah bistvenega pomena, ne vpliva pa toliko na končno možnost preživetja poškodovanca. Izrednega pomena pri poškodovancu s hudo travmo ne glede na ugotovitve samega pregleda je razmislek o sami stabilizaciji medenice v zunajbolnišničnem okolju, saj s tem lahko preprečimo in zmanjšamo kakršnokoli tveganje za resno krvavitev medenice.
Ključne besede: poškodovanec, zlom medenice, zunajbolnišnična oskrba
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami na urgenci
Ajda Stojnšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko. Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi. V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Vpliv probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi
Andreja Glavica, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba je ključna pri izboljševanju življenjske kakovosti neozdravljivo bolnih pacientov, pri katerih je pogosta težava obstipacija. Za odpravljanje obstipacije pri paliativnih pacientih se izvajajo različni ukrepi, vključno z uporabo probiotikov. Ti imajo pozitiven vpliv na prebavne težave, saj izboljšujejo konsistenco blata in spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi, na podlagi pregleda literature. Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Strokovno literaturo smo pregledali in pridobili iz mednarodnih podatkovnih baz, kot so: CINAHL, Cochrane Library, Medline, PubMed, Sage, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V zaključno delo smo vključili sedem randomiziranih s placebom kontroliranih kliničnih raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da dopolnilo s probiotiki zmanjšuje pojavnost obstipacije in izboljšuje gastrointestinalne zaplete pri pacientih v paliativni oskrbi. Razprava in zaključek: Probiotiki bi lahko postali ključni in integriran del oskrbe pacientov v paliativni oskrbi, ki si prizadevajo za najvišjo možno kakovost življenja v svojih zadnjih trenutkih. Njihova uporaba bi omogočila boljše obvladovanje obstipacije ter tako prispevala k izboljšanju počutja in udobja pacientov v tem občutljivem obdobju.
Ključne besede: paliativna oskrba, probiotik, uporaba, obstipacija, vpliv
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (918,32 KB)

4.
Simulacija logističnih procesov v novem formatu skladišča embalaže : magistrsko delo
Sašo Tadina, 2024, magistrsko delo

Opis: S simulacijo diskretnih dogodkov smo preverjali delovanje logističnih procesov v novem formatu skladišča. Izbrano podjetje se je namreč odločilo za širitev proizvodnih kapacitet z vpeljavo novih proizvodnih linij. Podjetje se je odločilo, da nove linije umesti na prostore obstoječega visoko regalnega skladišča embalaže. Ta sprememba pomeni reorganizacijo celotne interne logistike v podjetju, zato smo se odločili, da predlagano rešitev pred dejansko implementacijo, preverimo v simulacijskem okolju. Simulirali smo 5 variant, kjer smo spreminjali vhodne parametre ter preverjali uspešnost oskrbovanja proizvodnih linij iz novega formata skladišča embalaže. Simulacija je vključevala različne vidike, kot so kapaciteta skladišč, pretok materialov, transportna sredstva in vpliv sprememb na delovno silo. Kljub prilagoditvam vhodnih spremenljivk v simulaciji, rezultati niso izpolnili pričakovanj podjetja. Časi oskrbe proizvodnih linij z embalažo so presegali sprejemljive meje, kar kaže na potrebo po nadaljnjem raziskovanju alternativnih rešitev in transformaciji celotne interne logistike. Izbran simulacijski pristop nam je omogočil preučitev različnih scenarijev ter zagotovil pomembne informacije o procesih pred njihovo dejansko implementacijo.
Ključne besede: interna logistika, oskrba proizvodnje, simulacija diskretnih dogodkov
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
Zadovoljstvo med bolniki z ambulantno ali s paliativno oskrbo na domu
Irena Kotnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave. Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (727,68 KB)

6.
Spiritualna oskrba ob koncu življenja pri pacientih z rakom
Sara Pomberg, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Seznanitev z diagnozo neozdravljive oblike raka v pacientu vzbudi nešteto negativnih občutkov, ki se hitro razvijejo v trpljenje. S pomočjo spiritualne oskrbe lahko pacientu pomagamo razrešiti te občutke in mu omogočimo lažjo sprijaznitev s smrtjo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako izvajanje spiritualnih intervencij vpliva na kakovost življenja pacienta z rakom ob izteku življenja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Znanstvene članke smo iskali po podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science. Postopek izbire uporabljene literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Opravili smo analizo in sintezo izbranih člankov ter rezultate prikazali s pomočjo deskriptivne metode. Rezultati: Od 538 zadetkov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Na podlagi vsebinske analize vključenih raziskav smo oblikovali tri podkategorije, in sicer: občutki umirajočega, ocenjevanje spiritualnih potreb in spiritualne intervencije. Ugotovili smo, da imajo ocenjevanje spiritualnih potreb, uporaba spiritualne oskrbe in izvajanje spiritualnih tehnik pozitiven učinek na boljšo kakovost življenja. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da bi bilo treba spiritualno oskrbo pri umirajočih pacientih z rakom učinkoviteje integrirati v zdravstveno nego, saj pacienti v spiritualnosti najdejo smisel in pomen življenja, premislijo o svojih življenjskih vrednotah ter se sprijaznijo s smrtjo, da lahko dostojno in mirno umrejo.
Ključne besede: spiritualna oskrba, spiritualnost, pacienti z rakom, konec življenja, umiranje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Položaj nosečnic v zaporih v ZDA in Veliki Britaniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tajda Kopač, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni problemi zdravstvene oskrbe nosečnic v zaporih in težave, s katerimi se soočajo. V prvem delu zaključnega dela smo preučili značilnosti in zdravstveno nego nosečih zapornic. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo ter ugotovili, da številni zapori nimajo sredstev, opreme ali osebja za zagotavljanje ustrezne predporodne ali poporodne oskrbe ter drugih zdravstvenih storitev, kot so na primer dostop do splava, zdravljenje odvisnosti od substanc ali zdravljenje duševnih bolezni. Neustrezna zdravstvena oskrba oziroma njeno pomanjkanje lahko resno ogrozi zdravje zaprte matere in njenega otroka. V drugem delu smo izvedli primerjalno analizo položaja nosečih obsojenk v ZDA in Veliki Britaniji, da bi identificirali morebitne razlike v obravnavi nosečih zapornic. Poleg deskriptivne metode za prikaz stanja smo analizirali relevantne statistične podatke. Ugotovljeno je bilo, da decentraliziran kazenskopravni sistem v ZDA vodi do razlik v kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe nosečih zapornic. Prav tako se razlike kažejo v dostopnosti in številu enot za zaprte matere in njihove otroke, saj so te bolj razširjene v Veliki Britaniji. Obe državi se soočata z razširjeno uporabo psihoaktivnih substanc in težavami v duševnem zdravju pri nosečih zapornicah ter neuspešnim zagotavljanjem ustrezne zdravstvene in psihiatrične oskrbe. Problematičnost vklepanja zapornic v času nosečnosti ali po porodu je še zmeraj prisotno v obeh državah.
Ključne besede: noseče zapornice, zdravstvena oskrba, ZDA, Velika Britanija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (794,23 KB)

9.
Spiritualna oskrba staršev mrtvorojenih otrok
Danijela Zeme Pečnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Novica o nosečnosti je za bodoča starša pogosto veselo oznanilo. Večina bodočih staršev upaja, da bosta nosečnost in porod potekala brez zapletov in težav. Nekateri starši pa se morajo soočiti z drugačnim izzidom nosečnosti. Spiritualne potrebe ob tihem rojstvu nemalokrat ostajajo nezadovoljene in spregledane. Starši se soočajo s stiskami in spiritualnimi potrebami, ki ostanejo nezadovoljene. Zdravstveno osebje ima premalo znanja o ravnanju s starši, ki doživijo izgubo otroka. Izkazala se je potreba po izobraževanju s področja spiritualne oskrbe v zdravstveni negi.
Ključne besede: mrtvorojenost, duhovna oskrba, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
How to predict a difficult airway
Dušan Mekiš, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: According to The American Society of Anaesthesiologists Task Force, a difficult airway is defined as a clinical situation in which a conventionallytrained anaesthesiologist experiences difficulty with face mask ventilation and/or difficulty with tracheal intubation. Failing at efficient airway management is a source of major apprehension for physicians. Predicting difficult airway management is a mandatory part of clinical practice for paediatric and adult patients so as to avoid unexpected difficult airway management and adverse outcomes. Predicting a difficult airway is based on a focused medical history, review of prior medical records, physical examination, and specific tests for airway assessment. Each feature or airway test has its own sensitivity and specificity for the prediction of a difficult airway. All airway assessment tests are characterised by low sensitivity, reasonable specificity, and a low positive predictive value. Several scoring system models have been developed by multivariate analysis with multiple different integrated tests or risk factors to improve the prediction of a difficult airway, but with considerably different effectiveness to predict a difficult airway. According to the European Society of Anaesthesiology, systematic multimodal screening before airway management should include the Mallampati classification and thyromental distance, mouth opening or interincisor distance, range of motion of head and neck, compliance of the mandibular space, and the upper lip bite test.
Ključne besede: napoved, težka oskrba dihalne poti, predihavanje z masko, vstavitev dihalne cevke, ocena dihalne poti
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (427,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici