| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 654; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (631,63 KB)

2.
Nega in oskrba starostnikov na domu
Gregor Heiligstein, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili program storitev nege in pomoči starostnikom na domu, v katerem se prepletata zdravstvena nega in socialna oskrba, dopolnjena z drugimi profesionalnimi dejavnostmi, z namenom, da starostniki lahko čim dlje ostanejo v njihovem domačem okolju ter se čim kasneje odločijo za odhod v institucionalno varstvo. Organizacija takšnega programa se oblikuje v okviru centrov za pomoč na domu, ki skušajo zagotoviti čim višjo kakovost življenja v starosti in vključenost starejših v socialno okolje ter preprečevanje njihove socialne izoliranosti. Vzporedno s socialno oskrbo in pomočjo na domu mora potekati tudi zdravstvena nega in pomoč, ki se uresničuje preko patronažne službe, osebnega oz. družinskega zdravnika ter drugih potrebnih zdravstveno-terapevtskih storitev. Pri nudenju storitev tako zdravstvene kot socialne pomoči na domu je pomembno zadovoljstvo uporabnikov teh storitev, tako v smislu izbora kot kakovosti teh storitev. Povzeli smo poglede neodvisnih strokovnjakov, slovenske zakonodaje s tega področja, nacionalne strategije varstva starejših ter pisnih in elektronskih virov s področja pomoči starejšim na domu. Za empirični oz. raziskovalni del našega diplomskega dela smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela, s študijem in analizo strokovne in znanstvene literature ter elektronskih virov. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, v katerega smo vključili 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v oktobru 2012, izpolnilo pa jo je 25 naključno izbranih starostnikov, ki bivajo v domačem okolju ter koristijo storitve Centra za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejše osebe odločijo za pomoč na domu, ker ne morejo več skrbeti sami zase, želijo pa čim dlje kakovostno živeti v domačem okolju. Starostniki najpogosteje koristijo pomoč pri osebni higieni in urejanju ter gospodinjskih opravilih. Zelo so zadovoljni z izbranimi storitvami in njihovim načinom izvajanja, zato bodo še naprej koristili storitve Centra za pomoč na domu.
Ključne besede: starostniki, kakovostno življenje doma, pomoč na domu, zdravstvena nega, socialna oskrba.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 4693; Prenosov: 858
.pdf Celotno besedilo (775,75 KB)

3.
ORGANIZACIJA SOCIALNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV NA DOMU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Marija Plevel, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu obravnava problematiko socialne oskrbe in zdravstvene nege starostnikov na domu v Mestni občini Ljubljana. Avtorica si je v nalogi zadala cilj, da: preveri obseg mreže izvajalcev in njihovo ponudbo storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege za bolne starostnike v Mestni občini Ljubljana, ki potrebujejo pomoč na domu; ugotovi zdravstveni status bolnih starostnikov, ki zaradi prezasedenosti domov za starejše ostajajo v domači oskrbi in negi; identificira probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji formalne pomoči bolnim starostnikom na domu (v Mestni občini Ljubljana); prepozna prispevek neformalne mreže starostnika ter formalnih služb pomoči pri oskrbi in negi starostnika na domu. V svoji empirični raziskavi kvantitativne narave se avtorica omeji na proučevanje celotne populacije tistih upravičencev do storitve institucionalnega varstva starejših, ki se na dan 30.5.2010 nahajajo na čakalni listi za sprejem na negovalni oddelek Zavoda župnije Trnovo Karitas, Doma Janeza Krstnika, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, in pri katerih je iz prijavne dokumentacije razvidno, da potrebujejo t. i. oskrbo III/A oz. oskrbo III/B.
Ključne besede: stari, socialna oskrba na domu, zdravstvena nega na domu, organizacija, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 3065; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1016,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici