| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oskrba dihalne poti v prehospitalnem okolju
Matjaž Vaupotič, 2013, diplomsko delo

Opis: Dihanje je osnovna funkcija vsakega živega bitja. Pogoj za normalno dihanje je prosta dihalna pot, kadar pa je ta ogrožena je oskrba dihalne poti prvi in najbolj nujen ukrep pri vitalno ogroženem pacientu ali poškodovancu. Neuspešna sprostitev dihalne poti vodi v hipoksijo in posledično smrt. Namen diplomskega dela je s pregledom domače in tuje literature predstaviti pomen učinkovite oskrbe dihalne poti in predstaviti, ter opisati metode in pripomočke za oskrbo dihalne poti. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo dihalne poti, kako prepoznati ogroženo dihalno pot, enostavne postopke in pripomočke za oskrbo dihalne poti, supraglotične pripomočke, endotrahealno intubacijo, ukrepe pri težavni oskrbi dihalne poti, ter oskrbo pacienta na umetni ventilaciji. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi dihalne poti v prehospitalnem okolju, katere postopke lahko izvaja samostojno in pri katerih nudi asistenco. Poudarili smo tudi pomen izobraževanja za medicinske sestre in opozoriti na neurejene kompetence v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: oskrba dihalne poti, medicinska sestra, endotrahealna intubacija, pripomočki za oskrbo dihalne poti, vitalno ogrožen pacient, umetna ventilacija
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1659; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Jure Nežmah, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta. Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji.
Ključne besede: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (917,59 KB)

3.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 279; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici