1. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Ključne besede: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. Izkušnje starejših oseb z oskrbo v domovih za starejšePia Deučman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi demografskega staranja prebivalstva postaja dolgotrajna institucionalna oskrba starejših oseb eden izmed osrednjih izzivov sodobne družbe. Kakovost oskrbe pomembno vpliva na vsakdanje življenje in dobrobit stanovalcev domov za starejše. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako starejše osebe doživljajo oskrbo v domovih za starejše in kateri dejavniki vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Metode: Zaključno delo temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature, izbrane s pomočjo iskalne strategije po pristopu PIO. V iskanje so bile vključene tri mednarodne podatkovne baze. Za analizo podatkov je bila uporabljena narativna sinteza.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet kvalitativnih raziskav. Ugotovitve kažejo, da izkušnje starejših oseb z oskrbo zajemajo pet ključnih tem: avtonomija, medosebni odnosi, telesno in čustveno počutje, občutek doma in prehod v institucionalno oskrbo.
Razprava in zaključek: Kljub številnim pozitivnim vidikom oskrbe, kot sta varnost in dostop do storitev, starejše osebe pogosto poročajo o izgubi samostojnosti in občutku izolacije. Individualiziran pristop, vključevanje stanovalcev v odločitve in poudarek na čustveni podpori so ključni za izboljšanje kakovosti oskrbe
Ključne besede: izkušnje starejših oseb, dom za starejše, dolgotrajna oskrba, kakovost oskrbe, institucionalno bivanje
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (683,42 KB) |
3. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Ključne besede: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Vključevanje partnerjev v oskrbo mater in novorojenčkovLaura Aracki, 2025, magistrsko delo Opis: Aktivno sodelovanje partnerja ne le pozitivno vpliva na duševno in fizično zdravje matere, temveč tudi prispeva k boljšemu zdravju novorojenčka. Namen zaključnega dela je s pregledom literature analizirati pomen vključevanja partnerja v oskrbo matere in novorojenčka.
Metode: Izvedli smo pregled strokovne literature, ki smo jo pridobili v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Science Direct, Cochrane knjižnica ter iskalnik Google Učenjak. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov in ocenili moč dokazov. Kritično oceno dokazov smo izvedli s pomočjo orodji za kritično oceno Joanna Briggs Institute.
Rezultati: Raziskave poudarjajo pomen čustvene podpore partnerja med nosečnostjo in po porodu, saj je bila ta povezana z nižjo stopnjo poporodne stiske in večjo stabilnostjo pri materah. Poleg psiholoških učinkov pa so bile obravnavane tudi biološke in fiziološke dimenzije stresa, kot so spremembe v kortizolu, vedenjski odzivi dojenčka in motnje spanja, ki jih zmanjšuje zaznana partnerjeva podpora.
Razprava in zaključek: Vpletenost partnerjev v oskrbo mater in novorojenčkov je danes prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov za izboljšanje zdravstvenih izidov. V okoljih, kjer zdravstveni delavci namenijo pozornost partnerjem, je opažena večja stopnja vključenosti v poporodno obdobje.
Ključne besede: Sodelovanje, partnerji, podpora, poporodno obdobje, oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. Podpora neformalnim oskrbovalcem pri oskrbi svojca v terminalni faziNika Krempl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Neformalni oskrbovalci imajo ključno vlogo pri oskrbi svojca v terminalni fazi. Njihova naloga pogosto vključuje osnovno pomoč, čustveno podporo, odločanje in spremljanje simptomov bolezni. Oskrbovalci se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, izgorelosti in občutkom nepodprtosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih 16 člankov. Najpogostejše izražene potrebe se nanašajo predvsem na ustrezno informiranost o bolezni, poteku umiranja in načinih nudenja oskrbe. Pomembna je tudi podpora, in sicer čustvena, fizična, duhovna, finančna, komunikacijska in administrativna podpora. Ustrezna in strukturirana podpora pomembno izboljša počutje oskrbovalcev ter vpliva na boljšo kakovost oskrbe.
Razprava in zaključek: Neformalni oskrbovalci potrebujejo celostno podporo, ki pa je še vedno pomanjkljiva in preveč usmerjena samo na pacienta, medtem ko so potrebe oskrbovalcev premalo poznane ali pozabljene. Priporočljivo je raziskati še več izkušenj in potreb oskrbovalcev glede na kulturne, socialne in ekonomske dejavnike, saj se ti pomembno odražajo v zaznavanju bremena in dostopu do pomoči.
Ključne besede: paliativna oskrba, terminalna faza, neformalni oskrbovalci, podpora, potrebe
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. Simulacijska analiza oskrbe proizvodnih linijKristina Romih, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira učinkovitost skladiščnega sistema in oskrbo proizvodnje v podjetju. Pregled obstoječega sistema je pokazal možnosti izboljšave pri upravljanju skladišča in koordinaciji oskrbe proizvodnih linij. Nov sistem predvideva zmanjšanje skladiščne kapacitete na 1.320 paletnih mest ter uvedbo vlakovne kompozicije za oskrbo linij s štirimi transportno-skladiščnimi enotami z vozičkom (v nadaljevanju: TSEV) v osnovni in šestimi v nadgrajeni različici. Simulacije so pokazale, da se je povprečna zasedenost skladišča gibala med 600 in 800 transportno-skladiščnimi enotami (v nadaljevanju: TSE). V osnovni kompoziciji so bile najpogostejše zasedenosti dveh TSEV (44 %) in treh TSEV (28 %), pri nadgrajeni pa polna zasedenost ni bila dosežena (največ pet TSEV v 6 % voženj). Diplomsko delo priporoča nadaljnje preučevanje dinamičnega povpraševanja, avtomatizacije in širših sistemov za izboljšanje učinkovitosti sistema. Predlagani ukrepi lahko pripomorejo k zmanjšanju stroškov, izboljšanju pretočnosti in povečanju konkurenčnosti podjetja.
Ključne besede: oskrba proizvodnih linij, simulacija z diskretnimi dogodki, simulacijska analiza, notranji transport
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,60 MB) |
7. Učinkovitost nefarmakoloških metod za obvladovanje bolečine v pooperativnem obdobjuKaja Fartek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V svetu narašča število pacientov, ki potrebuje operacije zaradi akutnih in kroničnih bolezni ali poškodb. Za pooperativno obdobje je značilna pooperativna bolečina, ki je dolgotrajen proces med okrevanjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, katere nefarmakološke metode za obvladovanje bolečine so učinkovite pri pacientih v pooperativnem obdobju. Metode: Izvedli smo pregled literature s pomočjo iskalne strategije in vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. Uporabili smo mednarodne podatkovne baze: PubMed, SAGE in ScienceDirect. Rezultate smo predstavili opisno v evalvacijski tabeli in izvedli vsebinsko analizo podatkov. Rezultati: Nefarmakološke metode so učinkovite za lajšanje pooperativne bolečine pri pacientih, vendar pa ne morejo popolnoma nadomestiti farmakoloških metod za lajšanje pooperativne bolečine. Med najpogostejše in najbolj učinkovite nefarmakološke metode sodijo: masažna terapija, aromaterapija z različnimi aromatičnimi olji, akupunktura in refleksoterapija. Prav tako smo identificirali druge nefarmakološke metode, kot so uporaba virtualne resničnosti, glasbe itd. Tudi te metode so se izkazale kot učinkovite pri obvladovanju pooperativne bolečine.Razprava in Zaključek: V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem nefarmakoloških metod za lajšanje bolečine v pooperativnem obdobju, saj lahko s tem zmanjšamo uporabo predvsem opioidnih analgetikov in s tem neželene in stranske učinke, prav tako pa zagotovimo hitrejšo okrevanje, rehabilitacijo in izboljšamo kakovost življenja pacientov po operacijah.
Ključne besede: obvladovanje bolečine, postoperativna oskrba, nefarmakološke metode
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (887,38 KB) |
8. Na osebo osredotočena oskrba pri starejših osebah z demenco in njihovih svojcihAltina Mavraj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi naraščajočega števila oseb z demenco in staranja prebivalstva narašča potreba po kakovostni, na posameznika osredotočeni oskrbi. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kakšne izkušnje imajo starejše osebe z demenco in njihovi svojci z oskrbo, osredotočeno na osebo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature z uporabo podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V analizo so bile vključene kvalitativne raziskave, objavljene do marca 2025. Uporabljena je bila narativna sinteza, ki je omogočila tematsko analizo izkušenj oseb z demenco in njihovih svojcev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 kvalitativnih raziskav iz različnih držav. Ugotovljeno je bilo, da na osebo osredotočena oskrba spodbuja dostojanstvo, varnost, spoštljivo komunikacijo in vključenost svojcev. Kljub pozitivnim učinkom pa kakovost oskrbe pogosto omejujejo sistemske pomanjkljivosti.
Razprava in zaključek: Starejše osebe z demenco in njihovi svojci cenijo oskrbo, ki prepoznava njihove individualne potrebe, identiteto in vrednote. Ključnega pomena so kakovostni odnosi, ustrezna komunikacija in aktivno vključevanje svojcev, ki so pogosto spregledani kot pomemben vir podpore.
Ključne besede: demenca, starejši, svojci, oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,16 MB) |
9. Pogledi zdravstvenih delavcev na vnaprej načrtovani načrt oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbeNuša Hödl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Vnaprej načrtovani načrt oskrbe je temeljni element paliativne oskrbe, saj omogoča vključevanje pacientovih želja in vrednot v načrtovanje prihodnje zdravstvene oskrbe. Pogledi in izkušnje zdravstvenih delavcev pomembno vplivajo na izvajanje vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v praksi. Namen zaključnega dela je preučiti percepcijo zdravstvenih delavcev glede vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, Sage in Web of Science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Uporabljeni sta bili tematska analiza in sinteza.
Rezultati: Od skupno 431 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih šest kvalitativnih raziskav. Analiza je pokazala, da se zdravstveni delavci pri izvajanju takšnega pristopa soočajo z različnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem časa, usposobljenosti in organizacijske podpore. Ključni dejavniki uspešnega izvajanja takšnega pristopa so bili identificirani kot kontinuiran, na osebo osredotočen pristop, učinkovita in empatična komunikacija ter medpoklicno sodelovanje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so za izboljšanje izvajanja potrebni sistematično usposabljanje, jasna razmejitev vlog v zdravstvenem timu in ustrezna institucionalna podpora. Pristop, ki upošteva pacientove vrednote, čustvene odzive in socialni kontekst, lahko bistveno prispeva h kakovosti oskrbe ter k večji avtonomiji pacientov v paliativni oskrbi.
Ključne besede: percepcija, zdravstveni delavci, vnaprej načrtovani načrt oskrbe, na osebo osredotočena oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. Dojemanje starejših oseb o paliativni oskrbi v domovih za starejšeKarin Majer, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je pristop, ki izboljšuje kakovost življenja pacientov in njihovih družin, ki se soočajo s težavami, povezanimi z življenjsko nevarno boleznijo, ter lajšanjem trpljenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, na kakšen način starejše osebe dojemajo paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. Vključitveni kriteriji, ki so bili uporabljeni, so starejše osebe, paliativna oskrba v domovih za starejše, dojemanje paliativne oskrbe ter kvantitativne, kvalitativne raziskave in raziskave mešanih metod.
Rezultati: Od skupno 606 člankov je bilo v raziskavo vključenih šest člankov. Raziskave so bile izvedene v štirih državah. Ugotovljeno je bilo, da se starejše osebe same smrti in umiranja ne bojijo, bolj jim povzroča skrbi, glede na številne izgube, ki so jih doživeli. Starejšim krhkim osebam so pomembni socialni odnosi in komunikacija, občutek pripadnosti ter da imajo občutek fizičnih in kognitivnih sposobnosti, saj jim izguba le-teh povzroča izgubo neodvisnosti in dostojanstva.
Razprava in Zaključek: Paliativna oskrba se prilagaja individualnim potrebam in željam posameznika, saj njen glavni cilj ostaja izboljšanje kakovosti življenja in zagotavljanje udobja. Pri tem upošteva fizične, psihične, socialne in duhovne vidike oskrbe, da celostno podpira posameznika v njegovi situaciji
Ključne besede: paliativna oskrba, starostniki, percepcija, dom za ostarele
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,24 MB) |
