| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 302
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga spiritualne oskrbe pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v okviru paliativne oskrbe
Jan Breznik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualna oskrba je pomemben del zdravstvene oskrbe zlasti, ko se soočamo s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi. Spiritualne potrebe pacientov v paliativni oskrbi so povezane z iskanjem smisla in namena življenja ter smisla doživljanja bolezni, povezanosti z drugimi ljudmi, bogom in naravo, pogovora o smrti, najboljšega izkoristka lastnega časa in neodvisni. S pregledom literature želimo prispevati k opolnomočenju medicinskih sester in jih spodbuditi k zagotavljanju varne, kompetentne in na osebo osredotočene spiritualne oskrbe pacientov v paliativni obravnavi. Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Članke smo iskali v angleškem jeziku s pomočjo podatkovnih baz PubMed, CHINAL, SAGE in Web of Science. Proces iskanja literature smo prikazali v diagramu PRISMA, sintezo izbranih virov smo prikazali s pomočjo tematske analize. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1.236 zadetkov. V končno analizo smo vključili 10 zadetkov. Rezultati tematske analize so prikazani v temah: spiritualne potrebe, intervencije spiritualne oskrbe, omejitve spiritualne oskrbe ter vprašanja pacientov. Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba je zelo pomemben vidik v paliativni oskrbi pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo. Vključevanje spiritualnosti in spiritualne oskrbe v celostno obravnavo je za pacienta ključnega pomena, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: paliativna oskrba, spiritualna oskrba, vloga, pregled
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (784,41 KB)

2.
Spiritualna oskrba staršev ob izgubi novorojenčka
Lea Škrjanec, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žalovanje je težek proces za vsakega posameznika, posebej pa za starše, ko izgubijo otroka, saj smrt otroka pred starši ni naravna. Ob izgubi in v procesu žalovanja je spiritualna oskrba zelo pomembna. V zaključnem delu želimo predstaviti, kakšno spiritualno oskrbo nuditi staršem ob izgubi novorojenčka. Metode: Izvedli smo integrativni pregled raziskav na temo spiritualne oskrbe staršev ob izgubi novorojenčka. Raziskave smo iskali v različnih podatkovnih bazah, ki so CINAHL, PubMed, SAGE in Web of Science. Iskanje je potekalo januarja 2023, uporabili pa smo deskriptivno metodo analize. Rezultati: Izmed 297 raziskav smo jih v sintezo vključili šest, ki ustrezajo iskanim kriterijem. Vključene raziskave so nastale med letoma 2005 in 2022. Glavna tema je spiritualna oskrba staršev ob izgubi novorojenčka. Sekundarne podteme so spiritualna podpora, katere primarni podtemi sta spiritualne potrebe in smisel življenja; podpora sistema s primarnima podtemama komunikacija/podpora in podporno zdravstveno okolje; podpora okolja s primarnima podtemama odnos s partnerjem in odnos s svojci; soočanje z izgubo s primarnima podtemama obtoževanje in spoprijemanje. Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba tako s strani zdravstvenih delavcev kot tudi družbe na splošno je pomembna. Že empatičen pogovor s starši in poslušanje staršev v taki situaciji pomenita ogromno. Smrt novorojenčka pusti velike travme in nenehno bolečino, prav zato bi bilo treba na temo spiritualnosti izvesti več raziskav in o njej poučiti zdravstvene delavce, saj tako lahko pomagamo žalujočim posameznikom na globlji ravni.
Ključne besede: Starši, spiritualna oskrba, zagotavljanje, smrt novorojenčka
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (853,83 KB)

3.
Poreanimacijska oskrba
Domen Murko, 2023, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Primarni cilj kardiocerebralnega oživljanja bolnikov v srčnem zastoju z uporabo temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja je vzpostavitev spontanega krvnega obtoka. Ko vzpostavimo spontan krvni obtok, smo šele naredili prvi korak k cilju, ki je popolno okrevanje pacientov po srčnem zastoju. Poznavanje poteka poreanimacijske oskrbe zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege je ključnega pomena. Namen raziskave je raziskati področje poreanimacijske oskrbe in ugotoviti ter definirati optimalen potek zdravljenja pacientov po povrnitvi spontanega krvnega obtoka. Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Iskanje literature smo izvedli v podatkovnih bazah Pubmed, Cochrane Library in Science Direct. S pomočjo hierarhije dokazov smo ovrednotili moč dokazov in izvedli tematsko sintezo skozi analizo in sintezo podatkov. Rezultati: V raziskavo smo vključili 24 člankov. Ugotavljamo, da nam trenutne smernice v primerjavi s pregledano znanstveno literaturo dajejo dober okvir optimalne poreanimaciske oskrbe. Se pa porajajo številni dvomi in vprašanja na osnovi dosedaj izvedenih raziskav. Razprava: Področje poreanimacijske oskrbe bi bilo potrebno še dodatno raziskati in določiti parametre, ki bi ustrezali individualnim potrebam pacientov, saj se vzroki za srčni zastoj in potrebe pacientov razlikujejo. 
Ključne besede: poreanimacijska oskrba, srčni zastoj, hemodinamika, intenzivna terapija, hipotermija.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in Slovenia
Erika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (313,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Mojca Kobale, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

6.
Vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo
Sara Kukovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Podaljševanje življenjske dobe je povezano z vse večjo pojavnostjo demence. Ker delež starejših močno narašča v vseh državah, bo število obolelih iz leta v leto višje. Poznamo tradicionalne oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo alternativne oblike zdravljenja, ki bistveno vplivajo na boljšo kakovost življenja. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je ustrezna zasnova fizičnega okolja. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, na kakšen način fizično okolje vpliva na osebe z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Metode: V zaključnem delu je bil izveden pregled znanstvene in strokovne literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za analizo podatkov je bila uporabljena tematska analiza. Rezultati: Skupno je bilo od 306 zadetkov v končno analizo vključenih devet člankov. Oblikovana je bila ena glavna tema in pet podtem, s katerimi lažje razumemo vpliv fizičnega okolja na osebe z demenco, in sicer: (I) arhitekturni vidiki okolja, (II) ambientalni vidiki okolja, (III) vpliv na vedenje, (IV) vpliv na počutje in (V) kakovost življenja ter vpliv na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da ima fizično okolje veliko pozitivnih vplivov na vedenje oseb z demenco v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in da vedno več ustanov namenja pozornost ustrezni zasnovi okolja.
Ključne besede: demenca, fizično okolje, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 341; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (736,55 KB)

7.
Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo
Maša Sinkovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni. Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 546; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (967,91 KB)

8.
Spiritualna oskrba pacientk z rakom dojke in njihovih družin
Samanta Pignar, 2022, diplomsko delo

Opis: Spiritualna oskrba je priznana kot bistveni element oskrbe pacientov z boleznijo, kot je rak. Pomembna je tako za pacientke, obolele za rakom dojke, kot tudi za njihove družine, saj ugodno vpliva na zdravljenje in boljše počutje pacientk. S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kakšno spiritualno oskrbo si želijo ženske, obolele za rakom dojke, in njihove družine.
Ključne besede: spiritualna oskrba, rak dojke, družina
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Spiritualne potrebe pacientov z rakom v paliativni oskrbi
Nika Pleteršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Spiritualnost je del vsakega posameznika, zajema njegove vrednote, prepričanja, pomen, namen ter odnose z drugimi. Zagotavljanje spiritualne oskrbe je poudarjeno tudi v načelih paliativne oskrbe. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere spiritualne potrebe so najpogostejše pri pacientih z rakom v paliativni oskrbi.
Ključne besede: spiritualne potrebe, pacienti z rakom, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (688,32 KB)

10.
Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko delo
Valerija Bezjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Ključne besede: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici