| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 284
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava bolnika s kostnimi zasevki v domači oskrbi
Florian Jens Lobenwein, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost napredovalnega raka dojk so zasevki, ki se širijo v oddaljene organe s hematogenim razsojem. Med pogostejša mesta zasevanja prištevamo kosti zaradi dobre prekrvavljenosti, kjer zasevki povzročajo tanjšanje kostne strukture in posledično zlome kosti ter zaplete, ki so lahko za bolnika življenjsko nevarni. Namen diplomskega dela je bil raziskati celostno zdravstveno obravnavo bolnika s kostnimi zasevki v patronažnem varstvu in ugotoviti kakovost življenja bolnika v domačem okolju. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študijo primera bolnice z rakom dojke, zasevanim v kosti, v domačem okolju. Pridobljene podatke smo proučili, analizirali in jih opisno predstavili. Rezultati: Težave, ki se najpogostejše pojavljajo pri bolnici, oboleli z napredovalnim rakom dojke, so neznosne, stalno prisotne zbadajoče bolečine na mestu zasevanja raka v kosti, upad telesnih aktivnosti zaradi predpisane terapije, zaprtje, ki povzroča neugodje, ter depresija in strah. Večino naštetih težav je mogoče nadzorovati s predpisano terapijo in nefarmakološkimi ukrepi. Razprava in sklep: Napredovalni rak dojke je dokaj pogosto obolenje pri ženskah, ki lahko drastično spremeni kakovost življenja obolele, kar posledično negativno vpliva na potek in iztek bolezni. Medicinske sestre pri obravnavi predstavljajo pomembno vlogo usmerjanja in izvedbe zdravstvenovzgojnega dela bolnice in svojcev ter nudenja pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: kostni zasevki, paliativna zdravstvena nega, oskrba na domu, rak dojke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (574,32 KB)

2.
Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenci
Anja Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov. Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 248; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (545,44 KB)

3.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 337; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
Načini vzreje telet v Radljah ob Dravi in okolici
Silvija Praznik, 2021, diplomsko delo

Opis: S tem raziskovalnim delom smo ugotavljali prakse krmljenja, oskrbe in nastanitve telet po kmetijah na delu koroške regije. Na podlagi ugotovljenega smo določali, kakšne vplive ima našteto na zdravstveno stanje ter dobrobit telet. Naša hipoteza je bila, da se bodo pojavile pomanjkljivosti pri večini obravnavanih sklopov. Predvsem je bilo slabše stanje pričakovano na manjših kmetijah, v primerjavi z večjimi rejami, kjer smo pričakovali boljše poznavanje rejcev o pravilni vzreji telet. Raziskavo smo izvedli na osnovi ankete v občini Radlje ob Dravi. Štirideset kmetov s tega območja je rešilo anketo, ki je bila razdeljena na sklope. V prvem sklopu smo spraševali po oskrbi ob rojstvu, v drugem po načinu, vrsti ter frekvenci napajanja in krmljenja. Tretji sklop je zajemal vprašanja o nastanitvi telet. V zadnjem smo zajeli vprašanja o pojavnosti bolezni telet na kmetijah, številu živorojenih in mrtvorojenih telet. Ugotovili smo, da v 20,8 % anketiranih rej teleta s prvim obrokom dobijo premajhno količino kolostruma, v 15,4 % rejah pa teletom ob rojstvu ne razkužijo popka. V 72,7 % rej so teleta nastanjena v proizvodnem hlevu. Glede na dobljene rezultate smo izpostavili primere dobre prakse ter podali možnosti za izboljšave.
Ključne besede: govedo, oskrba, dobrobit, zdravje, tele
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 158; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (794,02 KB)

5.
K družini usmerjena zdravstvena oskrba in pediatrična onkologija
Mojca Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: K družini usmerjena zdravstvena oskrba je najsodobnejša in najprimernejša metoda oskrbe otroka, obolelega za rakom. Mnogi avtorji še vedno poročajo o težavnosti implementacije koncepta v klinično okolje. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je percepcija in praksa strokovnjakov, ki kot multidisciplinarni tim delujejo na področju pediatrične onkologije v našem okolju. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Vsi podatki so statistično obdelani s programom SPSS, verzija 25. Raziskava je pokazala, da je organizacija naravnana na izvajanje k družini usmerjene zdravstvene oskrbe (x̄ = 2,42, σ = 0,614). Multidisciplinarni tim starše vključuje v aktivnosti zdravstvene oskrbe otroka (x̄ = 2,01, σ= 0,580), moral pa bi poglobiti zavedanje pomena skrbi za celotno družino. Razumevanje koncepta se ne razlikuje glede na izobrazbo ali delovne izkušnje strokovnjakov (p > 0,05), vendar pa se kažejo tendence med strokovnjaki z najmanj in največ delovnimi izkušnjami (p < 0,05). Mnenja strokovnjakov s področja onkologije so enotna, s strani negovalnega tima iz enote intenzivne terapije pa se kažejo odstopanja okoli vključevanja staršev v aktivnosti zdravstvene oskrbe in skrbi za celotno družino (p < 0,05). To razumevanje je treba vključiti v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke in v vsako srečanje strokovnjakov z otrokom in njegovo družino.
Ključne besede: družina, hospitaliziran otrok, pediatrična onkologija, zdravstvena nega, k družini usmerjena zdravstvena oskrba
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbe
Jožica Černe Kolarič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe. Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov. Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe. Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Ključne besede: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 324; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (682,28 KB)

7.
Ocena osveščenosti laične populacije o paliativni oskrbi
Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost, populacija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 270; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (946,86 KB)

8.
Vpliv znanja diplomirane medicinske sestre na kvaliteto zdravljenja v intenzivni terapiji
Martin Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena nega bolnika v enoti intenzivne terapije (EIT) je kompleksna in zapletena ter zahteva od medicinske sestre, ki tam dela, ogromno dodatnih znanj. Namen zaključnega dela je prikazati pomen znanja medicinskih sester in neposreden vpliv njihovega znanja na kakovost zdravljenja bolnikov v EIT. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda in opravljen pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metodologije PRISMA. Iskanje literature je potekalo v treh podatkovnih bazah (PubMed, CHINAL, MEDELINE) s pomočjo vključitvenih in izključitvenih meril, na podlagi zastavljenega raziskovalnega vprašanja ter ključnih besed. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize literature smo ugotovili, da so v večini člankov in raziskav poročali o pomembnem vplivu znanja medicinskih sester na kakovost zdravljenja v enotah EIT. Diskusija in zaključek: Strokovno znanje medicinskih sester v enoti intenzivne terapije lahko vpliva na kakovost zdravljenja. Ugotovitve lahko smiselno uporabimo za vzpodbujanje dodatnih izobraževanj medicinskih sester v EIT, saj s tem bistveno izboljšamo kakovost zdravljenja tam hospitaliziranih bolnikov.
Ključne besede: kontinuirano izobraževanje medicinskih sester, enota intenzivne terapije (EIT), delo medicinske sestre v EIT, kakovostna oskrba bolnikov, znanje medicinskih sester v EIT
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (584,15 KB)

9.
Zdravstvena oskrba zapornikov : magistrsko delo
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 415; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

10.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 420; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici