Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Študij je vedno odvisen od časa in prostora, v katerem poteka, ter tega, kako profesorji organizirajo delo. Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje tako od posameznikov kot tudi organizacij. In zato je tudi študij, še posebno kakovost njegove izvedbe, močno odvisen od širših družbenih dogajanj in (ali pa še posebno) osebe (profesorja), ki je neposredno odgovorna za njegovo izvedbo. Kot protiutež profesorju je študent, torej oseba, željan novega znanja in dokazovanja svojih dosedanjih sposobnosti, spretnosti, znanja. Njune poti se srečujejo, da pa bi tudi sodelovala, si je treba prizadevati za aktivno udeležbo obeh. Avtorici v članku tako preučujeta problem kakovostnega študija z vidika aktivnosti študentov, predvsem se osredotočata na dejavnike in osebe, ki k temu pripomorejo, pa tudi načine za njegovo uresničitev. V prvem delu predstavljata teoretična izhodišča, pri čemer sta soočili razmišljanja različnih avtorjev (Apple 1992; Biutink 2009; Lepičnik Vodopivec 2002; Saracho in Spodek 2007 in drugi) ter podali odgovore na vprašanja o kakovostnem študiju preko aktivnosti samih študentov. Ob tem sta posegli tako na področje strokovnega izobraževanja in učenja kot tudi osebnostnega razvoja oseb, ki v procesu aktivnega študija sodelujejo (študentje in profesorji). V drugem delu predstavljata in utemeljujeta možnosti, načine in naloge za spodbujanje aktivnosti študentov. Osredotočili sta se na študij predšolske vzgoje in študente, ki se pripravljajo za poklic vzgojitelja predšolskih otrok. Konkretno sta prikazali primer naloge (priprava in izdelava ter predstavitev priročnika preko delnih nalog in zadolžitev) za spodbujanje aktivnosti študentov in hkrati utemeljili dosežke tako na strokovnem kot tudi osebnostnem področju študenta. Ob tem sta pojasnili, kakšen vpliv ima aktivna soudeležba med drugim na strokovni in osebnostni razvoj profesorja. V zaključku poudarjata pomembnost medsebojnega sodelovanja in nujnost samoaktivnosti študenta za kakovosten študij kot celoto in predvsem za kakovosten strokovni in osebnostni razvoj vseh udeleženih (študentov in profesorjev).
Ključne besede: aktivnost, študentje, študij, kakovost, učenje, predšolska vzgoja, strokovno izobraževanje, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Povezava na celotno besedilo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1884; Prenosov: 443
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 2344; Prenosov: 316
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je doprinos Koroške likovne kolonije mladih Vuzenica in predstaviti njene pozitivne učinke na udeležence ter opažanja staršev udeležencev. Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica deluje nepretrgano že 45 let od ustanovitve leta 1970 pa vse do danes. Nekaj časa je delovala samo na območju Slovenije, kasneje pa je prešla nacionalni nivo in razširila svoje delovanje še na ozemlje Avstrije, Italije in Madžarske. V koloniji sodelujejo otroci mladostniki do 15. leta starosti, zato nas je posebej zanimal vpliv likovne kolonije na osebnostni razvoj otroka. V poglavjih diplomskega dela bomo spoznali pojem kolonija, likovna kolonija in Koroško likovno kolonijo mladih Vuzenica. Zanimala sta nas organizacijski potek ter strokovno vodstvo v koloniji. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati ankete s starši udeleženih otrok o njihovih opažanjih glede vpliva kolonije na njihove otroke. Vključili smo tudi polstrukturirane intervjuje s sodelujočim strokovnim vodstvom kolonije, kjer so prikazana mnenja ustanovitelja, mentorja in vzgojitelja/spremljevalca v koloniji.
Ključne besede: Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica, likovna kolonija, vloga likovne kolonije na razvoj otroka, osebnostni razvoj, mentor, ustanovitelj kolonije, vzgojitelj/spremljevalec.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1686; Prenosov: 83
Celotno besedilo (4,70 MB)

Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012). V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela. V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005). V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2014; Ogledov: 5492; Prenosov: 1045
Celotno besedilo (1,09 MB)