| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 321; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

2.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Poznavanje in uporaba reflektivnega poučevanja med učitelji
Tjaša Onišak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje in uporaba reflektivnega poučevanja med učitelji smo želeli preučiti, v kolikšni meri so učitelji seznanjeni s pojmom reflektivnega poučevanja in ali pri svojem poklicu uporabljajo pristope le-tega. Zanimale so nas tudi ovire, s katerimi se učitelji pri reflektivnem poučevanju srečujejo, ter ali pri poznavanju in uporabi reflektivnega poučevanja obstajajo razlike med učitelji, ki poučujejo na razredni in na predmetni stopnji osnovne šole, ter med učitelji, ki poučujejo v gimnazijah. Ugotavljali smo tudi, ali na poznavanje in uporabo reflektivnega poučevanja vpliva delovna doba učitelja in dejstvo, ali je bil učitelj v času študija s pojmom reflektivnega poučevanja seznanjen ali ne. Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je vzet iz konkretne populacije in je neslučajnostni priložnostni. Sodelovalo je 250 učiteljev iz različnih osnovnih šol in gimnazij po Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je reflektivno poučevanje pri učiteljih v splošnem zelo dobro sprejeto, prav tako imajo učitelji o njem pozitivno mišljenje, vendar pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo zelo malo učiteljev med študijem seznanjenih s samim pojmom reflektivnega poučevanja. Izkazalo se je, da veliko učiteljev verjame v pozitivne učinke reflektivnega poučevanja na osebnostno in profesionalno rast, vendar pa niso dovolj usposobljeni za nemoteno ter učinkovito uporabo pristopov le-tega.
Ključne besede: reflektivno poučevanje, učitelj, profesionalni razvoj, osebnostni razvoj
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 709; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, magistrsko delo

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 1391; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Strokovna avtonomija učitelja v osnovni šoli
Tamara Farič, 2016, magistrsko delo

Opis: Učiteljski poklic je lep, a hkrati zelo zahteven, saj biti strokovno avtonomen učitelj zahteva od človeka zelo veliko. Zato je prav govoriti o avtonomiji učitelja – predvsem strokovni avtonomiji učitelja kot eni izmed učiteljevih vrednot in eni izmed dimenzij njegove profesionalnosti. Avtonomija je tema, s katero se strokovnjaki sicer ukvarjajo že zelo dolgo, vendar je v današnjem času in prostoru še vedno zelo pomembna in aktualna. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili strokovno avtonomijo učitelja v osnovni šoli pri nas, in sicer, kako današnji učitelji sami dojemajo in si razlagajo svojo strokovno avtonomijo, kako ocenjujejo svojo strokovno avtonomijo ter njene posamezne dimenzije, kako ocenjujejo vpliv različnih zunanjih dejavnikov na svojo strokovno avtonomijo, kako dojemajo podporo in pomoč pri uvajanju sprememb pri pouku, kako se čutijo strokovno usposobljeni oz. pripravljeni, kako pojmujejo svoj odnos s starši ter kako pojmujejo svojo vlogo in položaj. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovne izkušnje v šolstvu (število let poučevanja) in stopnjo poučevanja (razredni, predmetni pouk) učiteljev v osnovni šoli. Podatke za raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika zbrali v šolskem letu 2014/2015, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 203 učiteljev. Rezultati naše raziskave kažejo, da učitelji ustrezno dojemajo, razumejo in si razlagajo svojo strokovno avtonomijo. Presenetljivo visoko učitelji ocenjujejo svojo strokovno avtonomijo ter njene posamezne dimenzije, vpliv različnih zunanjih dejavnikov na svojo strokovno avtonomijo pa ocenjujejo dokaj skladno s teoretičnimi spoznanji in ugotovitvami. Učitelji pozitivno dojemajo tudi podporo in pomoč pri uvajanju sprememb pri pouku ter se čutijo precej visoko strokovno usposobljeni oz. pripravljeni za svoje delo. Presenetljivo pozitivno pa ocenjujejo tudi svoj odnos s starši ter pojmujejo svojo vlogo in položaj.
Ključne besede: sodobni učitelj v osnovni šoli, osebnostni razvoj učitelja, strokovni oz. profesionalni razvoj učitelja, avtonomija, strokovna avtonomija učitelja
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 2666; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

6.
KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH VUZENICA - PEDAGOŠKI VIDIK
Vlado Vučić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je doprinos Koroške likovne kolonije mladih Vuzenica in predstaviti njene pozitivne učinke na udeležence ter opažanja staršev udeležencev. Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica deluje nepretrgano že 45 let od ustanovitve leta 1970 pa vse do danes. Nekaj časa je delovala samo na območju Slovenije, kasneje pa je prešla nacionalni nivo in razširila svoje delovanje še na ozemlje Avstrije, Italije in Madžarske. V koloniji sodelujejo otroci mladostniki do 15. leta starosti, zato nas je posebej zanimal vpliv likovne kolonije na osebnostni razvoj otroka. V poglavjih diplomskega dela bomo spoznali pojem kolonija, likovna kolonija in Koroško likovno kolonijo mladih Vuzenica. Zanimala sta nas organizacijski potek ter strokovno vodstvo v koloniji. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati ankete s starši udeleženih otrok o njihovih opažanjih glede vpliva kolonije na njihove otroke. Vključili smo tudi polstrukturirane intervjuje s sodelujočim strokovnim vodstvom kolonije, kjer so prikazana mnenja ustanovitelja, mentorja in vzgojitelja/spremljevalca v koloniji.
Ključne besede: Koroška likovna kolonija mladih Vuzenica, likovna kolonija, vloga likovne kolonije na razvoj otroka, osebnostni razvoj, mentor, ustanovitelj kolonije, vzgojitelj/spremljevalec.
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 908; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

7.
8.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Žuran, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012). V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela. V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005). V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 4141; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok
Maja Hmelak, 2012, doktorska disertacija

Opis: Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija in osebni oz. osebnostni razvoj) in zunanja (napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta. V doktorski disertaciji smo preučevali problem profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo soočili razmišljanja različnih avtorjev ter podali odgovore na vprašanja o vzgojiteljevem profesionalnem razvoju. Ob tem smo posegli tako na strokovno izobraževanje kot osebnostno rast vzgojitelja, razložili pomen in oblike obeh segmentov profesionalnega razvoja, povedali, kakšni so vplivi na slednjega in zakaj je pomemben za vzgojitelje predšolskih otrok. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev in podrobno predstavili poklic vzgojitelja, pri čemer smo še posebej izpostavili razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica kot tudi delovno obveznost vzgojiteljev predšolskih otrok. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Osredotočili smo se na štiri področja, in sicer motivacijo ob izbiri študija, osebnostne lastnosti, strokovno znanje in delo ter zadovoljstvo in pričakovanja. S tem smo posegli na področje vzgojiteljeve osebnostne, poklicne in socialne dimenzije, s katero po ugotovitvah Vontove (2005) dosegamo uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti, in s tem višjo kakovost dela ter zadovoljstva pri delu. Metodološko smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojitelje in anketni vprašalnik za študente predšolske vzgoje. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi in hrvaškimi študenti in vzgojitelji predšolske vzgoje. Glavne ugotovitve raziskave so: a) Glede motivacije ob izbiri študija smo ugotovili, da so se anketiranci za študij predšolske vzgoje, in s tem poklica vzgojitelja predšolskih otrok, odločili predvsem zaradi samouresničitvenih in altruističnih razlogov ter da so s svojo odločitvijo zelo zadovoljni. Ti razlogi predstavljajo notranje dejavnike, osebni interes, ljubezen do otrok in poklica, predvsem pa iskreno, osebno željo po delu in vzgoji s predšolskimi otroci. b) Glede osebnostnih lastnosti smo ugotovili, da anketiranci premorejo vse za vzgojitelja potrebne lastnosti, ki smo jih na splošno razdelili na dve podpodročji, in sicer odnos do sebe in odnos do otrok. c) Glede strokovnega znanja in dela smo ugotovili, da se anketirancem zdi najpomembneje pridobiti predvsem pedagoško-psihološka znanja in znanja s posameznih področij kot tudi sposobnost komuniciranja z otroki in njihovimi starši. Na začetku svoje poklicne poti pričakujejo in zaznavajo nekaj težav, ki pa so pogosto posledica predvsem 'začetniške treme'. Najbolj močne in samozavestne se počutijo na področju neposrednega dela z otroci. d) Glede zadovoljstva in pričakovanj smo ugotovili, da na vzgojiteljevo zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo otrok in staršev. Ker se zavedajo pomembnosti dopolnjevanja in nadgradnje svojega znanja in izkušenj, pa tekom kariere pričakujejo predvsem, da se bodo lahko udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Na podlagi vsega lahko strnemo, da se anketiranci zelo zavedajo kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki zajema tako strokovno podkovanost kot osebnostno zrelost posameznika, kot tudi prilagodljivosti in nenehne nadgradnje že usvojenega in pridobljenega znanja in pogledov vsakokratnim družbenim spremembam
Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelj, motivi, strokovno delo in znanje, osebnostni razvoj, zadovoljstvo in pričakovanja, predšolski otrok
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 7095; Prenosov: 2507
.pdf Celotno besedilo (729,09 KB)

10.
UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE - MODEL FUTURE-O
Tina Mesarec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je poslovati uspešno in svojo konkurenčno prednost ohraniti tudi v prihodnosti. Pojavlja se vprašanje, kako ob vse večji globalizaciji gospodarskega prostora in vse večjih zahtevah potrošnikov to tudi doseči. Odgovor leži v pristopu h konceptu učeče se organizacije, ki je v zahodni Evropi in ZDA že dobro znan. Koncept učeče se organizacije ne predstavlja samo drugačnega odnosa do znanja v podjetjih, temveč korenito posega v samo organizacijo, način vodenja in način razmišljanja celotnega podjetja. V njej ima management vlogo mentorja, svetovalca, spodbudnika novih idej in inovativnosti. Učeča se organizacija temelji na višji organizacijski kulturi, drugačnem načinu komuniciranja, drugačnem ravnanju z znanjem in predvsem na spoštovanju slehernega zaposlenega. Zaposleni poznajo poslanstvo svojega podjetja, so zavezani k skupnim ciljem in strategiji. Še več, strategijo ustvarjajo skupaj. Tukaj za vertikalno hierarhijo, izpolnjevanje ukazov in kontrolo sleherne izvedene aktivnosti ni prostora. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v skupinah, obenem pa samostojno in dogovorno, zato ne potrebujejo nadzora od zgoraj, pripravljeni so se nenehno izobraževati in svoje znanje deliti z drugimi. S pomočjo znanja vseh zaposlenih učeča se organizacija ustvarja novo, njej lastno organizacijsko znanje, ki je osnova za napredek in njen poslovni uspeh. Zaposleni v učečih se organizacijah, so visoko motivirani in za svoje dosežke nagrajeni.
Ključne besede: Učeča se organizacija, timsko delo, učenje, model implementacije, FUTURE-O, sodobni management, osebnostni razvoj, opolnomočenje zaposlenih, prenos kompetenc, motiviranost.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3894; Prenosov: 571
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici