1. Vodenje, teorije vodenja in osebnostne lastnosti sodobnega vodjeAlen Gazdag, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vodenje kot ključen dejavnik uspešnosti organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi vodje in zaposlenih, situacijskih dejavnikih ter sodobnih trendih, ki vplivajo na vodenje v dinamičnem poslovnem okolju. V nalogi proučujemo, kako različni vidiki vodenja vplivajo na uspešnost organizacije, in s pomočjo študije primera omogočamo vpogled v praktično izvajanje vodenja v izbranem mikro podjetju.
V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme vodenja in vodje ter analizira klasične stile vodenja in njegove ključne funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane teorije vodenja, razdeljene glede na štiri osrednje dejavnike: vodjo, zaposlene, situacijo in sodobne pogoje poslovanja. Posebna pozornost je namenjena sodobnim pristopom k vodenju, ki se odzivajo na izzive, kot so digitalizacija, povečana kompleksnost trga in potrebe po agilnosti.
Empirični del naloge temelji na študiji primera mikro storitvenega podjetja AG, d. o. o. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja z lastnikom podjetja avtor analizira njegov način vodenja, osebnostne značilnosti in uporabo različnih stilov ter teorij vodenja. Raziskava na primeru preučevanega podjetja osvetljuje tudi vlogo zaposlenih, vpliv konkretnih situacij in odzivanje na sodobne izzive vodenja.
Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje vodenja v manjših podjetjih in priporočila za oblikovalce ekonomskih politik, ki bi z ustreznimi sistemskimi ukrepi lahko spodbudili razvoj uspešnih vodstvenih praks v mikro- in malih organizacijah.
Ključne besede: Vodja, vodenje, teorije vodenja, stili vodenja, osebnostne lastnosti vodje.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. Vpliv osebnosti na vodenjeMojca Mihec, 2024, diplomsko delo Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Osebnostne lastnosti zaposlenega in zahteve delovnega mesta v podjetju Cookinox d. o. o.Katarina Ličen, 2023, diplomsko delo Opis: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,57 MB) |
4. Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na odločitev študentov za študij računovodstvaNika Pučko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu na vzorcu študentov visokošolskega strokovnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru proučujemo vpliv (1) osebnostnih dejavnikov, (2) izkušenj študentov z računovodskim predmetom v prvem letniku ter (3) percepcij študentov o sebi in svojih kompetencah, poklicu računovodij in delu na področju računovodstva na njihovo odločitev za študij na tej usmeritvi. Rezultati kažejo na statistično značilen negativen vpliv negativnih izkušenj z računovodskim predmetom v prvem letniku ter več statistično značilnih povezav s percepcijami študentov o sebi, svojih kompetencah ter o poklicu in delu računovodij. Odločitev za študij računovodstva najmočneje povezana s percepcijami študentov o: (1) svojih matematičnih sposobnostih in veselju do dela s številkami – pozitivna zveza, (2) svoji redoljubnosti in natančnosti – pozitivna zveza, (3) svojem znanju tujega jezika – negativna zveza, (4) svojem veselju do učenja – pozitivna zveza, (5) svojem veselju do dela v pisarni – pozitivna zveza, (6) raznolikosti in razgibanosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza, (7) ustvarjalnosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza in (8) pomembnosti znanja matematike in veselja do dela s številkami v računovodskem poklicu – negativna zveza.
Ključne besede: odločanje o študiju, stereotipi, osebnostne lastnosti, kompetence, percepcije.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti : magistrsko deloMatic Kadiš, 2022, magistrsko delo Opis: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 751; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. Verižno gledanje televizijskih serij v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in duševnim zdravjemMelisa Fras, 2021, magistrsko delo Opis: Verižno gledanje lahko definiramo glede na število zaporedno ogledanih delov televizijske serije ali glede na značilnosti gledanja televizijskih serij. V magistrski nalogi smo preučevali verižno gledanje, kot ga definirajo Flayelle idr. (2019), ki delijo verižno gledanje na problematično in neproblematično. Podrobneje nas je zanimalo predvsem problematično verižno gledanje, ki ga raziskovalci delijo na tri dimenzije: izguba nadzora nad gledanjem serij, odvisnost in istoimensko verižno gledanje. Zanimalo nas je, ali lahko na podlagi osebnostnih lastnosti, depresivne in anksiozne simptomatike predvidimo dosežek na treh problematičnih dimenzijah verižnega gledanja televizijskih serij.
V raziskavi je sodelovalo 390 udeležencev v starosti od osemnajst let do 75 let. Od tega je 84,4 % udeleženih oseb ženskega spola. Za merjenje raziskovanih konstruktov smo uporabili naslednje vprašalnike: Vprašalnik vpletenosti in simptomov verižnega gledanja, Kratki osebnosti vprašalnik Mini-IPIP, lestvico anksioznosti STAI in lestvico depresivnost CES-D.
Analize so pokazale, da je starost statistično pomemben negativen in depresivna simptomatika statistično pomemben pozitiven napovednik vseh treh problematičnih dimenzij verižnega gledanja. Izgubo nadzora sta dodatno pomembno negativno napovedovali nevroticizem in vestnost, medtem ko verižno gledanje, vestnost in pomembno pozitivno domišljija. Osebnostne lastnosti niso pomembno napovedovale odvisnosti od verižnega gledanja televizijskih serij. Menimo, da vsako zaporedno gledanje televizijskih serij ni problematično. Zaželene so nadaljnje raziskave dejavnikov tveganja, ki vplivajo na razvoj problematičnega verižnega gledanja serij.
Ključne besede: verižno gledanje televizijskih serij, osebnostne lastnosti, anksiozna simptomatika, depresivna simptomatika
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,63 MB) |
7. Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanjaDavid Petek, 2017, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 809; Prenosov: 35
Celotno besedilo (465,40 KB) |
8. Vpliv osebnosti človeka na vodenjeLuka Majcen, 2019, diplomsko delo Opis: Za uspešno sodelovanje med ljudmi je treba najprej dobro poznati in razumeti svojo osebnost ter osebnostne lastnosti ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Če vodja dobro pozna sebe in zaposlene, bo znal pozitivno odreagirati v ključnih okoliščinah in izkoristiti svoje pozitivne lastnosti, s katerimi bo vplival na zaposlene tako, da bo to najboljše za uspešnost podjetja ali organizacije.
Uspešen vodja se zaveda pomena stila vodenja ter implementiranja le-tega. Vedeti mora, da se uspešnost uporabe stilov vodenja razlikuje glede na dane okoliščine, osebnostne tipe zaposlenih in druge dejavnike, ki delujejo v danih situacijah. S sposobnostjo prepoznavanja različnih tipov osebnosti bomo začeli gledati na ljudi drugače kot doslej. S pomočjo tega znanja se bomo lahko izognili konfliktom v medsebojnih odnosih. Na izbiro stila vodenja imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in tipi osebnosti. Ni malo ljudi, v katerih se prepletajo lastnosti več osebnostnih tipov.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi, vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1582; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. Vpliv izbranih osebnostnih dejavnikov in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacijRobert Horvat, 2019, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu na vzorcu slovenskih računovodij empirično preizkušamo vpliv izbranih osebnostnih lastnosti in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Raziskava je vsebinsko omejena zgolj na opazovanje odnosa po moralno-etični plati (moralni/etični odnos). Za merjenje odnosa smo uporabili metodo scenarija z opisom hipotetičnega primera prikrojevanja in ravnanj izbranih udeležencev v zvezi z njim (direktor, računovodja in revizor). Moralno-etične zaznave/ocene računovodij v zvezi s prikrojevanjem računovodskih podatkov in informacij smo najprej za ravnanja posameznih udeležencev izbranega primera (direktor, računovodja in revizor) opazovali ločeno, nato pa na njihovi osnovi za vse tri opazovane odločevalne/izvedbene vloge izračunali tudi povprečen/skupen odnos posameznega računovodje do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Za tako izmerjene ločene in skupen odnos do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij smo nato z regresijsko analizo preverili njihovo statistično povezanost s petimi izbranimi osebnostnimi lastnostmi. In sicer Makiavelizmom, mestom nadzora, dispozicijsko sprejemljivostjo, nevroticizmom in ekstravertnostjo. Poleg izbranih osebnostnih lastnosti smo kot dejavnik etičnega odnosa računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij testirali tudi posedovanje profesionalnih poklicnih kvalifikacij. Rezultati so razkrili dva statistično značilna glavna učinka in enega statistično značilnega interakcijskega. In sicer sta se kot statistično značilna glavna učinka pokazala učinka Makiavelizma in dispozicijske sprejemljivosti. V obeh primerih so višje ravni opazovane osebnostne lastnosti povezane z bolj sprejemljivim odnosom računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju, nižje pa z bolj odklonilnim. Glede na dosedanje empirične raziskave vpliva osebnostnih lastnosti na etično odločanje in obnašanje posameznikov je rezultat za Makiavelizem v skladu s pričakovanji, medtem ko rezultat za dispozicijsko sprejemljivost nekoliko preseneča in je po naši oceni predvsem posledica pro-organizacijske naravnanosti prikrojevanja v scenariju, ki smo ga uporabili za merjenje odnosa. Tretji statistično značilen učinek v raziskavi je interakcijski učinek med Makiavelizmom in nevroticizmom, ki kaže, da je narava vpliva Makiavelizma na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij pomembno pogojena z ravnijo posameznikovega nevroticizma. Gre za ugotovitev, o kateri po našem vedenju poročamo prvi, in jo zato izpostavljamo tudi kot pomemben prispevek našega dela k znanosti. Vse ostale testirane povezave, vključno s profesionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, so se izkazale kot statistično neznačilne. Gledano v celoti rezultati zato kažejo na zelo skromen vpliv proučevanih osebnostnih lastnosti na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij.
Ključne besede: računovodstvo, manipulacija, prikrojevanje, osebnostne lastnosti, profesionalne kvalifikacije
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 1935; Prenosov: 286
Celotno besedilo (11,13 MB) |
10. Stili humorja in osebnostne lastnosti: pregled povezav in razlik po spolu na slovenskem vzorcuJanja Srebrnič, 2019, magistrsko delo Opis: V tej magistrski nalogi so nas zanimale povezave med stili humorja in spolom ter stili humorja in osebnostnimi značilnostmi pri Slovencih. Pri izvedbi raziskave sta bila uporabljena vprašalnika BFI in HSQ. Vprašalnik stilov humorja (HSQ) je bil preveden v slovenščino, preverjena sta bila njegova zanesljivost in število komponent. Pokazale so se zadovoljive psihometrične lastnosti – zanesljivost je bila sprejemljiva, komponentna analiza je pokazala štirikomponentno strukturo. Nekatere postavke so se izkazale kot težavne, zato v prihodnje priporočamo njihovo predrugačenje za izboljšanje slovenske verzije HSQ. Na vzorcu je bilo ugotovljeno, da moški v večji meri kot ženske uporabljajo samopodcenjevalni, agresivni in samokrepitveni humor, medtem ko v uporabi povezovalnega stila humorja med spoloma ni razlik. Povezovalni in samokrepitveni humor sta pozitivno povezana z ekstravertnostjo, agresivni humor pa kaže negativno povezanost s čustveno stabilnostjo, sprejemljivostjo in vestnostjo. Samopodcenjevalni stil humorja ni kazal značilnih povezav z nobeno od osebnostnih lastnosti, medtem ko samokrepitveni kaže povezave z vsemi razen z vestnostjo. Ugotovitve se v določeni meri skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, pri čemer je treba upoštevati, da je humor kulturno specifičen, kar se kaže na njegovih povezavah s spolom in osebnostnimi lastnostmi.
Ključne besede: stili humorja, osebnostne lastnosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1318; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,11 MB) |
