| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanja
David Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (465,40 KB)

2.
Vpliv osebnosti človeka na vodenje
Luka Majcen, 2019, diplomsko delo

Opis: Za uspešno sodelovanje med ljudmi je treba najprej dobro poznati in razumeti svojo osebnost ter osebnostne lastnosti ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Če vodja dobro pozna sebe in zaposlene, bo znal pozitivno odreagirati v ključnih okoliščinah in izkoristiti svoje pozitivne lastnosti, s katerimi bo vplival na zaposlene tako, da bo to najboljše za uspešnost podjetja ali organizacije. Uspešen vodja se zaveda pomena stila vodenja ter implementiranja le-tega. Vedeti mora, da se uspešnost uporabe stilov vodenja razlikuje glede na dane okoliščine, osebnostne tipe zaposlenih in druge dejavnike, ki delujejo v danih situacijah. S sposobnostjo prepoznavanja različnih tipov osebnosti bomo začeli gledati na ljudi drugače kot doslej. S pomočjo tega znanja se bomo lahko izognili konfliktom v medsebojnih odnosih. Na izbiro stila vodenja imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in tipi osebnosti. Ni malo ljudi, v katerih se prepletajo lastnosti več osebnostnih tipov.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi, vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 514; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Vpliv izbranih osebnostnih dejavnikov in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij
Robert Horvat, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu na vzorcu slovenskih računovodij empirično preizkušamo vpliv izbranih osebnostnih lastnosti in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Raziskava je vsebinsko omejena zgolj na opazovanje odnosa po moralno-etični plati (moralni/etični odnos). Za merjenje odnosa smo uporabili metodo scenarija z opisom hipotetičnega primera prikrojevanja in ravnanj izbranih udeležencev v zvezi z njim (direktor, računovodja in revizor). Moralno-etične zaznave/ocene računovodij v zvezi s prikrojevanjem računovodskih podatkov in informacij smo najprej za ravnanja posameznih udeležencev izbranega primera (direktor, računovodja in revizor) opazovali ločeno, nato pa na njihovi osnovi za vse tri opazovane odločevalne/izvedbene vloge izračunali tudi povprečen/skupen odnos posameznega računovodje do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Za tako izmerjene ločene in skupen odnos do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij smo nato z regresijsko analizo preverili njihovo statistično povezanost s petimi izbranimi osebnostnimi lastnostmi. In sicer Makiavelizmom, mestom nadzora, dispozicijsko sprejemljivostjo, nevroticizmom in ekstravertnostjo. Poleg izbranih osebnostnih lastnosti smo kot dejavnik etičnega odnosa računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij testirali tudi posedovanje profesionalnih poklicnih kvalifikacij. Rezultati so razkrili dva statistično značilna glavna učinka in enega statistično značilnega interakcijskega. In sicer sta se kot statistično značilna glavna učinka pokazala učinka Makiavelizma in dispozicijske sprejemljivosti. V obeh primerih so višje ravni opazovane osebnostne lastnosti povezane z bolj sprejemljivim odnosom računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju, nižje pa z bolj odklonilnim. Glede na dosedanje empirične raziskave vpliva osebnostnih lastnosti na etično odločanje in obnašanje posameznikov je rezultat za Makiavelizem v skladu s pričakovanji, medtem ko rezultat za dispozicijsko sprejemljivost nekoliko preseneča in je po naši oceni predvsem posledica pro-organizacijske naravnanosti prikrojevanja v scenariju, ki smo ga uporabili za merjenje odnosa. Tretji statistično značilen učinek v raziskavi je interakcijski učinek med Makiavelizmom in nevroticizmom, ki kaže, da je narava vpliva Makiavelizma na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij pomembno pogojena z ravnijo posameznikovega nevroticizma. Gre za ugotovitev, o kateri po našem vedenju poročamo prvi, in jo zato izpostavljamo tudi kot pomemben prispevek našega dela k znanosti. Vse ostale testirane povezave, vključno s profesionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, so se izkazale kot statistično neznačilne. Gledano v celoti rezultati zato kažejo na zelo skromen vpliv proučevanih osebnostnih lastnosti na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij.
Ključne besede: računovodstvo, manipulacija, prikrojevanje, osebnostne lastnosti, profesionalne kvalifikacije
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 797; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (11,13 MB)

4.
Stili humorja in osebnostne lastnosti: pregled povezav in razlik po spolu na slovenskem vzorcu
Janja Srebrnič, 2019, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi so nas zanimale povezave med stili humorja in spolom ter stili humorja in osebnostnimi značilnostmi pri Slovencih. Pri izvedbi raziskave sta bila uporabljena vprašalnika BFI in HSQ. Vprašalnik stilov humorja (HSQ) je bil preveden v slovenščino, preverjena sta bila njegova zanesljivost in število komponent. Pokazale so se zadovoljive psihometrične lastnosti – zanesljivost je bila sprejemljiva, komponentna analiza je pokazala štirikomponentno strukturo. Nekatere postavke so se izkazale kot težavne, zato v prihodnje priporočamo njihovo predrugačenje za izboljšanje slovenske verzije HSQ. Na vzorcu je bilo ugotovljeno, da moški v večji meri kot ženske uporabljajo samopodcenjevalni, agresivni in samokrepitveni humor, medtem ko v uporabi povezovalnega stila humorja med spoloma ni razlik. Povezovalni in samokrepitveni humor sta pozitivno povezana z ekstravertnostjo, agresivni humor pa kaže negativno povezanost s čustveno stabilnostjo, sprejemljivostjo in vestnostjo. Samopodcenjevalni stil humorja ni kazal značilnih povezav z nobeno od osebnostnih lastnosti, medtem ko samokrepitveni kaže povezave z vsemi razen z vestnostjo. Ugotovitve se v določeni meri skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, pri čemer je treba upoštevati, da je humor kulturno specifičen, kar se kaže na njegovih povezavah s spolom in osebnostnimi lastnostmi.
Ključne besede: stili humorja, osebnostne lastnosti, razlike med spoloma
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 520; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Vpliv osebnostnih lastnosti na pričanje in nezavedne napake pri pričanju
Anita Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Pričanje je pri preiskovanju nekaterih kaznivih dejanj ali nesreč eno izmed ključnih načinov pridobivanja informacij, zato je pomembno, da je pričanje resnično oz. verodostojno. Povsem razumljivo je dejstvo, da pričanje ne more biti popolna kopija dogajanja, saj je spominski priklic lahko le približek resničnosti. Vendar pa je ob pomanjkanju materialnih dokazov, pričanje bistvenega pomena, posledica napačnega pričanja pa je lahko otežena preiskava, v najhujšem primeru pa celo obsodba napačne osebe. Kakovost pričanja je v veliki meri odvisna od posameznikovega spomina, spomin pa je odvisen od usmerjene pozornosti in zaznavanja dogodka. Vsak posameznik namreč okolico zaznava drugače, različni ljudje pa so v istem trenutku pozorni na različne stvari. Tako do nezavednih napak v spominu lahko pride že med samim pridobivanjem informacij ali pa kasneje med obdelavo in pojasnjevanjem informacij. Poleg spomina, zaznavanja in pozornosti na verodostojnost pričanja vplivajo tudi osebnostne lastnosti. V diplomskem delu je opisano kako na verodostojnost pričanja vplivajo spol, starost, sugestibilnost, življenjska zgodovina in čustva očividca. Tako kot je pri oceni verodostojnosti pričanja potrebno zaznavanje, pozornost in spominski priklic razumeti kot celoto, je tudi pri vplivu osebnostnih značilnosti na pričanje potrebno razumeti, da na kakovost pričanja nikoli ne vpliva samo ena osebnostna lastnost. Verodostojnost pričanja za posamezne očividce se ne sme ocenjevati na podlagi raziskav o vplivu osebnostnih lastnosti na pričanje, saj se vsaka oseba na pričanje odzove drugače. Prav tako se, na podlagi osebnostnih lastnosti, za nobenega očividca ne sme predpostavljati, da je verodostojna priča, pač pa je potrebno preiskovalce, policiste, sodnike in ostale izobraziti o možnostih spominskih popačenj in dejavnikih, ki vplivajo na pričanje.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, osebnostne lastnosti, spomin
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Velikih pet osebnostnih dimenzij in tvegano vedenje
Monika Brdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je bil preveriti povezave med velikimi petimi osebnostnimi dimenzijami, izbranimi oblikami tveganega vedenja in zaznavo tveganosti vedenja. Dodatno so bile ugotavljane tudi povezave med že naštetimi konstrukti, spolom, starostjo in religioznostjo. Vzorec je sestavljalo 187 udeležencev. Za preverjanje velikih petih osebnostnih dimenzij je bil uporabljen vprašalnik BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), za preverjanje tveganega vedenja in njegove zaznave vprašalnik DOSPERT (Blais in Weber, 2006), za preverjanje tveganega uživanja alkohola vprašalnik AUDIT-C, za preverjanje religioznosti, kajenja in uživanja prepovedanih substanc so bila sestavljena lastna vprašanja. Ugotovljene so bile razlike v zaznavanju tveganega vedenja in v udeleževanju v tveganih vedenjih med spoloma – ženske so vedenja zaznavale kot bolj tvegana, medtem ko so se moški bili bolj pripravljeni udeleževati v različnih vrstah tveganega vedenja. Pri obeh spolih je bilo ugotovljeno, da zaznava tveganosti posameznih vedenj s starostjo narašča, udeleževanje v le-teh pa upada. Ugotovljene so bile razlike med nereligioznimi in religioznimi posamezniki, saj so bili slednji manj pripravljeni tvegati. Opažena je bila tudi precejšnja razširjenost tveganega uživanja alkohola (prisotno v 46,5% celotnega vzorca). Kljub poskusom na podlagi osebnostnih dimenzij ni bilo možno sklepati o signifikantni napovedni vrednosti za tvegana vedenja. Odkrite so bile pozitivne povezave med odprtostjo, ekstravertnostjo in skupnim tveganim vedenjem, medtem ko med skupnim tveganim vedenjem, nevroticizmom, sprejemljivostjo in vestnostjo, niso bile ugotovljene nobene signifikantne povezave. Posamezne osebnostne dimenzije so se povezovale s posameznimi poddimenzijami tveganega vedenja.
Ključne besede: tvegano vedenje, osebnostne lastnosti, religioznost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 1388; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Povezanost osebnostnih lastnosti in dejavnikov delovnega okolja z delovno uspešnostjo ter zavzetostjo pri agentih v klicnih centrih
Barbara Sužnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Klicni centri so pomemben del dnevnih poslovnih dejavnosti večine podjetij in imajo velik vpliv na samo perspektivo ter stališče stranke glede organizacije, to pa je navsezadnje tudi pokazatelj uspešnosti poslovanja. V zadnjih letih so raziskave pokazale, da ima velik vpliv na delovno uspešnost zaposlenih delovna zavzetost, saj je povezana s številnimi pozitivnimi organizacijskimi izidi. V naši raziskavi smo tako želeli ugotoviti, kateri osebnostni dejavniki in dejavniki delovnega okolja napovedujejo delovno zavzetost in delovno uspešnost pri agentih v klicnih centrih. Uporabljeni so bili samoocenjevalni vprašalnik delovne učinkovitosti, Utrechtska lestvica zavzetosti pri delu (UWES-9), vprašalnik delovnih zahtev in resursov in vprašalnik Velikih pet (BFI-K). V raziskavi je sodelovalo 106 agentov iz klicnih centrov v Sloveniji, od tega 64,2 % žensk in 35,8 % moških. Največ jih spada v starostno skupino od 21 do 30 let (56,6 %). Rezultati so pokazali, da se z delovno zavzetostjo pozitivno povezujeta dve osebnostni lastnosti: sprejemljivost in vestnost, medtem ko se nevroticizem povezuje negativno. Prav tako so se pozitivno povezovali vsi delovni viri, ki smo jih vključili v analize, opora s strani nadrejenih, opora s strani sodelavcev in avtonomija. Z delovno uspešnostjo so se pozitivno povezovale štiri osebnostne lastnosti: sprejemljivost, vestnost, ekstravertnost in odprtost, medtem ko se je nevroticizem povezoval negativno. Pozitivna povezava je tudi bila z delovnim virom opore s strani sodelavcev in z delovnimi zahtevami. Prav tako smo potrdili pozitivno povezavo med delovno zavzetostjo in delovno uspešnostjo. Kot individualna pomembna napovednika, ki prispevata k variabilnosti delovne zavzetosti, sta se izkazala vestnost in opora s strani nadrejenih, delovno uspešnost pa napovedujejo tri osebnostne lastnosti, in sicer vestnost, odprtost in sprejemljivost. Delovne zahteve in delovni viri se niso izkazali kot napovedniki delovne uspešnosti. Ugotovitve torej potrjujejo hipotezo, da tako osebnost kot dejavniki delovnega okolja napovedujejo zavzetost zaposlenih. Pri napovedovanju uspešnosti pa so se kot pomembni napovedniki izkazale le osebnostne lastnosti.
Ključne besede: klicni centri, delovna zavzetost, delovna uspešnost, delovni viri in zahteve, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 629; Prenosov: 0

8.
Osebnostni dejavniki uspeha v odbojkarski ligi
Iris Kaiser, 2018, magistrsko delo

Opis: Psihološki dejavniki so del kompleksne slike. Na področju športne psihologije je postal cilj poiskati osebnostni profil elitnega športnika. Postavi se vprašanje, kaj naredi športnika uspešnega. Namen magistrskega dela je raziskati povezavo med uspehom v odbojki in osebnostnimi lastnostmi ter anksioznostjo in samopodobo. Želeli smo raziskati, kateri so osebnostni dejavniki elitnih odbojkarjev in odbojkaric, ki vplivajo na športno uspešnost. V raziskavo je bilo vključenih 122 športnikov iz 13-ih slovenskih odbojkarskih klubov iz 1. in 2. lige, ki so rešili vprašalnik osebnostnih lastnosti BFI, vprašalnik za merjenje anksioznosti kot osebnostne poteze STAI-X2 in vprašalnik samopodobe SDQ-III. 54,1% vzorca je registriranih v 1. slovenski odbojkarski ligi, 45,9% pa v drugi. Podatke smo analizirali z diskriminantno analizo in t-testom s pomočjo programa SPSS. Rezultati so pokazali, da imajo igralci in igralke 1. lige boljšo telesno samopodobo vezano na zunanji videz. V osebnostnih lastnostih velikih pet, anksioznosti kot osebnostni potezi in samopodobi vezani na telesne sposobnosti ter na reševanje problemov med igralci 1. in 2. slovenske lige ni bilo statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: šport, odbojka, uspeh, osebnostne lastnosti, velikih pet, anksioznost, samopodoba
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (671,89 KB)

9.
Koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga: kognitivni in socialnopsihološki izidi
Nejc Plohl, 2018, magistrsko delo

Opis: Socialna omrežja, kot je Facebook, ponujajo vrsto priložnosti za učinkovito množično komunikacijo. Te so pogosto uspešno izrabljene s strani marketinških podjetij, ki v njih vidijo sredstvo za povečevanje profita, medtem ko institucije – ki bi iste principe lahko uporabile za izobraževanje in spodbujanje javnosti k družbeno koristnim vedenjem – v aplikaciji principov učinkovite množične komunikacije tradicionalno zaostajajo. V pričujoči študiji se osredotočamo na enega od tovrstnih principov, in sicer na strategije psihološkega ciljanja, pri katerih pošiljatelj sporočila poskrbi za ujemanje Facebook oglasov s psihološkimi karakteristikami posameznika, ki bo oglasu izpostavljen. Medtem ko pretekla literatura razkriva nekatere koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu komercialnega marketinga, v pričujoči študiji raziskovanje psihološkega ciljanja premikamo v kontekst socialnega marketinga in nadgrajujemo s preverjanjem mnogih – do tega trenutka slabo raziskanih – elementov. Pri tem se osredotočamo na tri raznolike teme, ki imajo znanstveno podporo in bi lahko koristile posameznikom ter družbi v celoti (cepljenje proti gripi, preventiva demence in zmanjševanje ogljičnega odtisa), Facebook objave pa prilagajamo posameznikovi ekstravertnosti, odprtosti ali pa obema omenjenima osebnostnima lastnostma hkrati (profil osebnosti). Za preverjanje učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga smo pripravili dva eksperimenta. V prvi študiji (laboratorijska študija) preverjamo pretežno kognitivne mehanizme, prek katerih bi psihološko ciljanje lahko vodilo do želenih izidov, kot je vedenjska sprememba, in sicer samoporočano naklonjenost Facebook objavam, pozornost, zajeto s sledilnikom oči in spomin, merjen z računalniško nalogo. Na vzorcu 98 udeležencev ugotavljamo, da oglasi s kongruentno ekstravertnostjo in kongruentnim profilom osebnosti kažejo konsistentne koristi v primerjavi z inkongruentnimi objavami, a so učinki na naklonjenost, pozornost in uspešnost prepoznave blagi. Nadalje v drugi študiji (spletni eksperiment) preverjamo bolj oprijemljive, socialnopsihološke izide, in sicer spremembo stališč ter spremembo vedenjskih namer. Na vzorcu 312 udeležencev ugotavljamo, da se v smeri izrazitejšega poviševanja stališč in vedenjskih namer v primerjavi z inkongruentnimi oglasi nagibajo predvsem učinki objav s kongruentnim profilom osebnosti, a so le-ti blagi in ne popolnoma uniformni. Ob tem smo v obeh študijah preverjali še odobravanje psihološkega ciljanja. Rezultati kažejo, da večina udeležencev ne odobrava psihološkega ciljanja ali pa bi psihološko ciljanje odobravali le pod določenimi pogoji, npr. kadar se uporablja v dobro uporabnikov. Pri tem se kažejo tudi pomembni napovedniki odobravanja, npr. starost. Skupno ti rezultati implicirajo, da psihološko ciljanje lahko prinaša koristi v smislu kognitivnih in socialnopsiholoških izidov, a so te šibke. Nadalje študija razkriva, da ima večina ljudi zadržke do uporabe psihološkega ciljanja. V diskusiji te rezultate povežemo s preteklo literaturo, izpostavimo njihovo uporabno vrednost ter se dotaknemo pomanjkljivosti pričujočih študij.
Ključne besede: strategije psihološkega ciljanja, personalizacija, osebnostne lastnosti, socialni marketing, Facebook
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 837; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

10.
Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakse
Hana Kapitler, 2018, magistrsko delo

Opis: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Ključne besede: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 791; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici