Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen izobraževanj za prostovoljce Slovenskega društva Hospic. Preučevali smo doživljanje osebnostne rasti prostovoljcev kot posledico udeležbe na izobraževanjih. V teoretičnem delu smo na podlagi pojasnitve pojma izobraževanje odraslih predstavili pomen izobraževanja za prostovoljce. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi vloge izobraževanja odraslih pri osebnostni rasti posameznikov. Sledi predstavitev pojma »hospic« in Slovenskega društva Hospic. Osrednji del teoretičnega dela je obravnava izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic in pregled raziskav, ki se osredotočajo na vlogo izobraževanj za prostovoljce hospica v povezavi z njihovo osebnostno rastjo. V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi prostovoljkami Slovenskega društva Hospic, ki so dejavne v Območnem odboru Maribor. Zbrane podatke smo pozneje obdelali s fenomenološko metodo. S tem smo dobili vpogled v pomen izobraževanj za prostovoljce v Slovenskem društvu Hospic pri njihovi osebnostni rasti. Ugotovili smo, da se je osebnostna rast pri udeleženih prostovoljkah v raziskavi pokazala na treh področjih. Sprva se je pokazala sprememba v dojemanju svojega življenja in samega sebe. Nadalje se je izkazalo, da imajo po udeležbi na izobraževanjih prostovoljke predrugačen odnos do njihovih bližnjih, hkrati pa smo ugotovili, da so udeleženke začele drugače dojemati tematiko smrti.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, prostovoljstvo, izobraževanje za prostovoljce, osebnostna rast, izobraževanje odraslih
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Ključne besede: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 2280; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Z diplomskim delom sem želela ugotoviti in prikazati kakšno je zanimanje in potreba po izobraževanju zaposlenih v Vrtcu Vrhnika. Cilj raziskave je analizirati zanimanje in željo zaposlenih po pridobivanju novih znanjih, hkrati pa dobiti vpogled v zadovoljstvo glede dosedanjega načina izobraževanja v Vrtcu Vrhnika. Predmet raziskovanja je bilo izobraževanje zaposlenih v Vrtcu Vrhnika. Raziskovala sem: ali je v vrtcu organiziranih zadostno število izobraževanj, ali je dosedanji način izbire vsebin izobraževanj dober, ali vsebine izobraževanj ustrezajo zaposlenim v vrtcu, zakaj se zaposleni določenega izobraževanja udeležijo, zakaj se zaposleni določenega izobraževanja ne udeležijo, zakaj se zaposleni izobražujejo in ali zaposleni uporabljajo novo prodobljena znanja pri svojem delu. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila anketno metodo; raziskavo sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo sem izvedla junija 2014. Anketni vprašalnik sem razdelila le zaposlenim, ki izvajajo vzgojnoizobraževalno in svetovalno delo. Na podlagi odgvorov anketirancev je razvidno, da so zaposleni Vrtca Vrhnika zadovoljni glede števila organiziranih izobraževanj in vsebini le-teh. Dosedanji način izbire vsebine izobraževanja ni všeč vsem anketirancem, všeč pa je večini. Izobraževanja se določijo z letnim delovnim načrtom, ki ga potrdi zbor delavecv in svet zavoda. Izobraževanja pa se določijo v skladu z dokumentom Politika izobraževanja v Vrtcu Vrhnika. Zelo pozitivna pa je ugotovitev, da je razlog izobraževanja anketirancev, izboljšanje kakovosti dela na delovnem mestu ter, da pridobljena znanja uporabljajo na delovnme mestu.
Ključne besede: Izobraževanje, zaposleni, vzgojno izobraževalno delo, osebnostna rast.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2015; Ogledov: 1471; Prenosov: 219
Celotno besedilo (815,52 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali razredne ure, ki so lahko odlična priložnost za usposabljanje učencev za nadaljnje življenje. Razredne ure se od šole do šole razlikujejo. Nekatere šole izvajajo razredne ure samo z namenom opravljanja administratitnih nalog, medtem ko se na nekaterih šolah obravnava kakovostna tematika. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej na kratko predstavili razrednika in razred, nato pa smo se osredotočili na razredne ure. Predstavili smo njihov pomen, metode dela, značilnosti, pripravo, namen izvajanja in vsebino. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med dijaki treh srednjih strokovnih oz. tehniških šol s Koroške. Namen empiričnega dela je bil raziskati pričakovanja učencev glede izvajanja razrednih ur, vsebine, katere si učenci želijo obravnavati na razrednih urah, sodelovanje med učenci in razrednikom pri izbiri vsebin in vpliv razrednih ur na osebnostni razvoj učencev, na odnose s sošolci in razrednikom ter na sposobnost reševanja težav. Prav tako pa smo ugotavljali, kakšne spremembe razrednih ur predlagajo učenci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol in letnik učencev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učenci, vključeni v raziskavo, na razrednih urah počutijo dobro. Učenci menijo, da bi morale razredne ure potekati enkrat tedensko po 45 minut, da bi morala biti udeležba na razrednih urah obvezna in da je najprimernejša metoda za izvajanje razrednih ur frontalno delo razrednika z vsem razredom. Ugotovili smo, da pri izbiri vsebin ne sodelujejo z razrednikom, saj ta le-te izbere sam. Po mnenju učencev pa so najprimernejše vsebine za obravnavanje na razrednih urah ravno administrativne zadeve, kot je pregled izostankov in pregled ocen. Prav tako smo ugotovili, da razredne ure ne vplivajo na osebnostni razvoj učencev in na njihove odnose s sošolci in razrednikom. Prepričanje učencev o tem, ali so se na razrednih urah naučili reševati težave, je razdeljeno, večina pa jih meni, da na razrednih urah, ki jih obiskujejo, ni potrebe po spremembah.
Ključne besede: razredne ure, razrednik, razred, osebnostna rast, reševanje težav, vsebina razrednih ur.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 3954; Prenosov: 465
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pojmovanje stresa v vsakdanjem življenju, vire in posledice stresa. Predstavi različne definicije in vrste stresa. V nadaljevanju je podrobneje predstavljeno pojmovanje stresa v delovnem okolju in njegove posledice, predstavitev načinov za obvladovanje in premaganje stresa, njegova vloga v življenju posameznika in delovanju organizacije. Velikokrat se niti ne zavedamo, da živimo s stresom in ne prepoznamo njegovih posledic, saj veliko število posameznikov živi v zmoti, da stres doživljamo občasno v življenju, zato so podrobneje predstavljeni viri in posledice stresa. Namreč stres doživljamo tudi takrat, ko vznemirjenja niso velika npr. branje črne kronike, vendar prav tako ne smemo zanemariti tovrstnih vznemirjenj in njihovega vpliva na psihično in fizično zdravje. Vendar pa stres lahko doživljamo tudi v pozitivnem smislu. Z različnimi metodami odpravljanja stresa izboljšamo medsebojne odnose v delovnem okolju in družini, povečamo učinkovitost in kakovost opravljenega dela, kar posledično vpliva na našo samopodobo in osebnostno rast. Torej stres je v določenih primerih dobrodošel, saj nas motivira in nas potiska naprej,da se osebnostno razvijamo da raziskujemo tudi druga znanja, modrosti, vede, ki vplivajo na odnos in sprejemanje stresorjev oziroma postanemo kreatorji svojih življenj.
Ključne besede: stres, vrste stresa, posledice stresa, delovno okolje, soočanje s stresom in osebnostna rast
Objavljeno v DKUM: 23.11.2010; Ogledov: 2803; Prenosov: 357
Celotno besedilo (438,20 KB)