Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaposlitev invalida je v Sloveniji in tudi v drugih državah desetletja veljala kot ključni indikator za merjenje uspešnosti izida zaposlitvene rehabilitacije. Obstaja pa povezava med kvaliteto izvajanja poklicne rehabilitacije in dviga kvalitete življenja uporabnikov storitev, ki pa pomembno vplivajo na učinkovitost na delovnem področju. V strokovni literaturi se veliko bolj kot z ustrezno usposobljenostjo strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene rehabilitacije, ukvarjajo in razvijajo metodologije in orodja za čim bolj učinkovito izvedbo rehabilitacijskih storitev. Zelo malo avtorjev pa je raziskalo usposobljenost rehabilitacijskih strokovnjakov za uspešno opravljanje te dejavnosti. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju zaposlitvene rrehabilitacije (Matthews et al., 2010, 124-138). Avtorji ugotavljajo, da čeprav so tradicionalna znanja in veščine na področju poklicne rehabilitacije veljala za osrednja na področju rehabilitacijske prakse, je raziskava v avstralskih rehabilitacijskih agencijah pokazala naraščajočo vlogo znanj in veščin povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, katere so najpomembnejše kompetence zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in pogostost uporabe kompetenc pri njihovem delu v treh različnih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji) na osnovi vprašalnika, ki so ga razvili avstralski raziskovalci. Temeljne kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje, poklicna praksa, osebno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji. Specialne kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov. Vrnjenih smo dobili 131 vprašalnikov, od teh 61 iz Slovenije, 34 iz Avstrije in 36 iz Velike Britanije. Pri tem smo uporabili: t-test za dva neodvisna vzorca (spol), analizo variance (izobrazba, država) in Pearsonov koeficient korelacije za primerjavo med zaznavo temeljnih in specialnih kompetenc. Anketiranci so kot najpomembnejše zaznali osebno svetovanje, poklicno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji, najmanj je zaznana pomembnost ukrepov na delovnem mestu in vodenja programov, daleč najpogosteje pa se v praksi poslužujejo osebnega svetovanja, zelo malo pa ukrepov. Podatki raziskave kažejo na močno soodvisnost med zaznavo pomembnosti temeljih in specialnih kompetenc ter srednje močno soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe kompetenc. Ustrezna usposobljenost strokovnjakov na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalidov, vendar na uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč tudi mnogi zunanji faktorji kot so zakonodaja, organiziranost izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta, konkurenčnost drugih kandidatov in drugi.
Ključne besede: zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija, osnovne kompetence, specialne kompetence, osebno svetovanje, poklicno svetovanje, poklicna praksa, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov
Objavljeno v DKUM: 25.04.2016; Ogledov: 2092; Prenosov: 290
Celotno besedilo (3,00 MB)