| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPNIKI V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Klaudija Seitl, 2010, diplomsko delo

Opis: Ob uvedbi osebnega stečaja v slovenski pravni prostor smo bili vsi seznanjeni s ciljem, ki ga zasleduje ta institut, in sicer zaščititi človeka in njegovo dostojanstvo, tako da se mu odpustijo obveznosti, ki med postopkom osebnega stečaja ne bodo poplačane. Osebni stečaj tako v prvi vrsti nudi pomoč plačilno nesposobni osebi, je kanček humanosti, ki ga nudi osebam na robu eksistenčnega minimuma. Sama sem se seznanila z institutom osebnega stečaja pri delu v eni izmed slovenskih bank, ki v določenih primerih osebnega stečaja nastopa tudi kot upnik. To me je spodbudilo k razmišljanju, kakšne so možnosti upnika, da bo prišel do poplačila vsaj dela svojih terjatev do stečajnega dolžnika. Zato sem se odločila v diplomski nalogi narediti raziskavo premoženja stečajnih dolžnikov in njihovih možnosti za povračilo dolgov.
Ključne besede: potrošnik, insolventnost, osebni stečaj, odpust dolga, stečajna masa
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 3604; Prenosov: 923
.pdf Celotno besedilo (257,78 KB)

2.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Ključne besede: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 3311; Prenosov: 1120
.pdf Celotno besedilo (475,57 KB)

3.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 4006; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

4.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Ključne besede: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2972; Prenosov: 661
.pdf Celotno besedilo (476,98 KB)

5.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA TERJATVE UPNIKOV V SLOVENIJI
Josipa Pavlinić, magistrsko delo

Opis: Razmerja med upniki in dolžniki krojijo zasebno pravo že od časa, ko se je človek organiziral v večje skupine. Poplačilo dolga je bilo nekaj svetega, neizpolnitev obljube ali obveznosti pa je bila hud greh. Sčasoma pa je človek postal objekt, kateremu usodo krojijo in usmerjajo nepredvideni dogodki in s tem vplivajo na njegov uspeh ali neuspeh. Ta novi koncept se je hitro vrinil v razmerja med upniki in dolžniki. Insolventen dolžnik je postal oseba, ki ji je treba pomagati, saj so dogodki, ki so pripeljali do njene insolventnosti, zunaj njenega miselnega obsega. Neplačan dolg in posledično neizterjana terjatev sta postala tveganje, ki so ga upniki morali sprejeti. Insolvenčno pravo vsebuje širok sklop pravil, ki naj bi insolventnemu dolžniku omogočila sanacijo nastale prezadolženosti in ohranitev premoženja. Temeljno načelo insolvenčnega prava je reševanje dolžnika pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Ko to ni več mogoče, je zadnji korak oziroma rešitev stečaj. Insolvenčno pravo je torej zbirni pojem za stečajno pravo in prisilno poravnavo, ki zasledujeta dva temeljna cilja: sanacijo in prenehanje. Tako tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju loči dva postopka zaradi insolventnosti: stečajni postopek in prisilno poravnavo ter kot enega izmed treh stečajnih postopkov našteva tudi postopek osebnega stečaja. Insolventni subjekti, predstavljajo v naši družbi velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, od katerih pa nekateri po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju, saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov . Ključno je, da poslovodstvo pravočasno ugotovi težave in pripravi predlog za rešitev iz nastale situacije. Finančno prestrukturiranje lahko poslovodstvo podjetja, ki je v finančnih težavah izvede preko postopka prisilne poravnave ali pa preko stečajnega postopka, torej se je potrebno odločiti ali naj se podjetje prestrukturira ali ukine. Prisilna poravnava je postopek, s katerim se podjetje v težavah, v okviru in s pomočjo zakonskih določil, z upniki dogovori za drugačno ročnost in višino poravnave zapadlih in nezapadlih obveznosti. Prisilna poravnava je torej poseben sodni postopek med dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, in njegovimi upniki, ki poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oziroma prezadolženost dolžnika (Dubrovski 2006, 1809). Stečajni postopek nad pravno osebo pa je z zakonom urejen postopek, ki ima za posledico prenehanje pravne osebe z dokončnim izbrisom iz Sodnega registra, seveda po izdanem in veljavnem sklepu o končanju stečajnega postopka. Vsi stečajni postopki se vodijo zaradi uresničitve interesov upnikov, za dosego poplačila svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Da se vzpostavi enakovreden položaj vseh upnikov je treba premoženje stečajnega dolžnika v celoti unovčiti, iz denarnega dobroimetja, ki je pri tem nastal, pa se v enaki meri poplačajo terjatve upnikov. Z začetkom stečajnega postopka se zgodijo določene pravne posledice, ki bistveno vplivajo na nadaljnjo poslovanje družbe vse do njenega izbrisa. Stečaj pa praviloma ni postopek, ki bi bil namenjen reševanju podjetja iz finančne krize, ampak je njegov osnovni namen čim hitreje in v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov do preveč zadolženega in insolventnega podjetja. Prav tako pa se s prezadolženostjo soočajo tudi fizične osebe, ki imajo z novim zakonom možnost, da se jim oprostijo dolgovi, ki jih sicer nikoli ne bi zmogli plačati in sicer tako, da razglasijo osebni stečaj. Postopek osebnega stečaja je enako urejen tako za potrošnika kot tudi za samostojnega podjetnika/zasebnika. Za razliko od pravne osebe, ki s sklepom o zaključku stečajnega postopka preneha in se i
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopke nad pravno osebo, osebni stečaj, upnik, stečajna masa, terjatev, dolg
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3470; Prenosov: 956
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
STEČAJ PODJETNIKA: ANALIZA SLOVENSKE UREDITVE Z VIDIKA POLITIKE NOVIH PRILOŽNOSTI PO SMERNICAH EVROPSKE UNIJE
Sara Magister, 2014, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu v okviru instituta osebnega stečaja, obravnavam stečaj podjetnika, ki ga je uvedel leta 2007 sprejeti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ga analiziram z vidika politike novih priložnosti po smernicah Evropske unije. Politika nove priložnosti je usmerjena predvsem v spodbujanje držav, da zagotovijo, tako z zakonodajo, kot tudi s samim ”vzdušjem” in osveščenostjo v podjetniškem okolju, čim hitrejše okrevanje propadlih podjetnikov in čim lažji zagon oz. začetek “na novo”. Takšna politika skuša prekiniti vsesplošno negativno miselnost in stigmo stečajnih postopkov. Potrebno je poudariti, da omenjene smernice nikakor ne odstopajo od temeljnega smisla postopka osebnega stečaja. V osebnem stečaju se zasledujeta dva interesa, interes upnikov, katerim naj se omogoči enakomerno poplačilo njihovih terjatev, na drugi strani pa interes dolžnikov, ki jim je potrebno omogočiti ponovno zaživitev v gospodarskem in socialnem smislu. Smernice Evropske unije skušajo insolvenčnim zakonodajam približati prav omenjeni drugi namen osebnega stečaja in za njegovo uresničitev podajajo različne predloge preventivne in kurativne narave. Na prvi pogled se zdi, da Slovenija s svojo insolvenčno zakonsko ureditvijo , zlasti z možnostjo odpusta dolga in nadaljevanjem poslovanja znotraj postopka osebnega stečaja, popolnoma sledi priporočilom Evropske komisije in daje podjetnikom, ki so se znašli v postopku osebnega stečaja, novo priložnost, a praksa na drugi strani vseeno pokaže, da ostala slovenska zakonodaja pogosto deluje precej “zaviralno” do teh oseb in jih spravlja v težji položaj. Prav tako lahko v praksi oviro novemu začetku predstavlja tudi sama narava in potek stečajnega postopka. Slednje se odraža predvsem v dolgotrajnosti samih stečajnih postopkov, glede na zakonsko ureditev po ZFPPIPP, kot tudi v problematiki druge gospodarske zakonodaje, ki predvsem v praksi deluje diskriminatorno do subjektov v stečajnem postopku (npr. Zakon o javnih naročilih). V diplomski nalogi tudi na kratko opisujem kako je institut osebnega stečaja urejen v tujini, na koncu diplomske pa predstavim možne smernice za naprej.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, osebni stečaj, politika novih priložnosti, nadaljevanje poslovanja, odpust obveznosti
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
NAČINI PRENEHANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
Aleksandra Polajžer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo načine prenehanja samostojnega podjetnika. Mednje štejemo osebni stečaj samostojnega podjetnika, kot tudi statusno preoblikovanje, ki pa je lahko posledica rednega prenehanja poslovanja in gre za nadaljnjo poslovanje po naslednikih ali drugih osebah. Kadar slišimo za prenehanje poslovanja nekega podjetja, v prvi fazi pomislimo za prezadolženost posameznika. Vendar to ni tako. Kot je že zgoraj navedeno, lahko gre za redno prenehanje, kot je na primer upokojitev podjetnika, ali zgolj za odločitev, da nekdo preneha poslovati. Mnoge podjetnike pa žene želja po večjem poslovanju, želja po večjem dobičku; ti se v velikih primerih odločijo za spremembo statusne oblike, in sicer iz s. p. v d. o. o. Ta oblika jim omogoča lažje poslovanje kot tudi določene davčne ugodnosti. Osebni stečaj s. p. je aktualna tema od leta 2008 dalje. Ko se podjetnik znajde v finančni krizi, kar je dandanes zelo pogost pojav v naši državi, mu ta sodni postopek olajša njegovo situacijo, saj je možen tudi odpust njegovih obveznosti. Se pa naš sodni sistem razlikuje od ostalih evropskih in je tudi dokaj blag ter nima nekih posledic, saj lahko podjetnik znova normalno posluje po zaključenem stečajnem postopku. Število osebnih stečajev v Sloveniji z leti narašča; menimo, da je to posledica gospodarske krize v Sloveniji kot tudi po svetu, kar zelo vpliva na normalno poslovanje podjetij po vsem svetu.
Ključne besede: samostojni podjetnik, statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika, prenehanje podjetnika in nadaljevanje po drugi osebi, osebni stečaj samostojnega podjetnika, osebni stečaj v tujini, statistika osebnih stečajev v Sloveniji
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1088; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
POSEBNOSTI STEČAJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Barbara Braček, 2015, diplomsko delo

Opis: Osebni stečaj je postopek, v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov skuša te poplačati s svojim osebnim premoženjem, za del dolgov pa lahko tudi zaprosi za njihov odpust. Cilj postopka je, da se dolžnik postavi na noge in poskusi zaživeti brez dolgov. Z odpustom obveznosti se dolžniku olajša njegova situacija, saj lahko podjetnik normalno posluje po zaključenem postopku osebnega stečaja. Po tem se razlikujemo od Nemčije, saj naš sodni sistem nima posledic. Število osebnih stečajev v Sloveniji še vedno narašča. Menim, da je to posledica gospodarske krize pri nas in po vsem svetu, kar vpliva na poslovanje podjetij po vsem svetu. Osebni stečaj lahko pomeni tudi priložnost za nov začetek, vendar samo če se je dolžnik iz tega kaj naučil in če ravna odgovorno in racionalno. Lahko pričakuje strožje obravnavanje finančnih institucij. Zavedati pa se mora, da osebnega stečaja ne more ponoviti prej kot v desetih letih.
Ključne besede: samostojni podjetnik, osebni stečaj, osebno premoženje, odpust dolga, upnik
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 549; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (903,25 KB)

9.
PRIMERJAVA OSEBNEGA STEČAJA IN STEČAJA PRAVNE OSEBE
Sara Kerstein, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečajni postopek oziroma stečaj je prenehanje prezadolženega oziroma plačilno nesposobnega dolžnika, ki je namenjen hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Diplomska naloga se osredotoča na osebni stečaj in stečaj nad pravno osebo. Naloga obravnava kvalitativne razlike med obema stečajema v povezavi s fazami stečajnega postopka, stečajno maso, stroški, pravicami in trajanjem. V nadaljevanju se osredotoča na kvantitativen vidik obeh stečajev, pri čemer izpostavlja statistične podatke med leti 2009 in 2015. Oba vidika sta prav tako predstavljena za primer Hrvaške in primerjana s Slovenijo. Glavne razlike med obema stečajema se kažejo v odpustu obveznosti, prenehanju subjektov in zakonski omejitvi trajanja stečaja. Generalno gledano se število obeh stečajev povečuje, s to razliko, da trend osebnega stečaja narašča eksponentno, medtem ko trend stečaja nad pravno osebo, linearno. Primerjava Slovenije s Hrvaško pokaže, da je v splošnem trajanje obeh stečajev na Hrvaškem krajše, kot posledica proceduralnih razlik. Pomembnejše razlike se kažejo v začetni fazi postopka stečaja, njegovih organih in preizkusnem obdobju pri osebnem stečaju.
Ključne besede: osebni stečaj, stečaj nad pravno osebo, stečajni upravitelj, insolvenčno pravo, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (815,26 KB)

10.
IZVRŠILNI IN STEČAJNI POSTOPEK Z VIDIKA INSOLVENTEGA DOLŽNIKA
Primož Punčuh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi možne postopke in načine predsodne in sodne izterjave ter spopadanje s problemom neplačništva. Natančno obravnava celotni izvršilni postopek in možnosti za izterjavo. V drugem delu obravana pogoje za začetek stečaja in sam stečajni postopek. Predstavijo se prednosti in slabosti izvršilnega in stečajnega postopka z vidika prezadolžene fizične osebe. Za prezadolženega dolžnika se prikaže, kdaj in zakaj je potrebno začeti stečajni postopek in kakšne so posledice ter prednosti, ki jih prinaša.
Ključne besede: Izterjava, izvršilni postopek, insolventnost, osebni stečaj.
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 379; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici