| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
OSEBNI PODATKI V SPLETU
Miran Kocbek, 2011, diplomsko delo

Opis: Čeprav je svetovni splet še relativno mlad, je postal nepogrešljiv pripomoček velikega dela razvitega sveta. Kot na vsakem področju prihaja do zlorab, se tudi v samem spletu dogajajo različne zlorabe. Ena večjih težav je zloraba osebnih podatkov na spletu. Tehnologija se razvija tako hitro, da nekateri niti ne uspejo slediti razvoju, ravno tu pa se dogaja veliko zlorab, saj se uporabnik ne uspe pravočasno seznaniti z nevarnostmi, ki prežijo ob normalni rabi spleta. V diplomski nalogi je govora o principih varovanja posameznikove nedotakljivosti na spletu in osveščanju uporabnika o napačnih predstavah anonimnosti.
Ključne besede: osebni podatki, spletna varnost, zaščita pred zlorabo, ogrožanje varnosti
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2076; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

44.
OTROK IMA PRAVICO DO ZASEBNOSTI - ALI JO IMA TUDI NA INTERNETU?
Mojca Marin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo kompleksno obravnava problematiko pravice do zasebnosti, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in varstvo otrokove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov pri uporabi svetovnega spleta s pravnega vidika. Opredeljene so značilnosti pravice do zasebnosti, kot človekove in osebnostne pravice skozi njen zgodovinski razvoj. Opisani so vsi najpomembnejši pravni dokumenti, ki varujejo pravico do zasebnosti, tako v okviru mednarodne skupnosti, Evropske unije (EU) ter nacionalne zakonodaje. Ker otroku pripadajo vse temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Otroku je potrebno zaradi duševne in telesne nezrelosti nuditi posebno varstvo in skrb, zato je nosilec vseh posebnih pravic opredeljenih v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic. Zaradi boljšega razumevanja otrokove pravice do zasebnosti je pojasnjen pojem otroka in njegovo napredovanje od objekta k subjektu pravic. V delu me zanima kako se uresničuje otrokova pravica do zasebnosti v razmerju do staršev, ki imajo roditeljsko pravico, da varujejo otrokove koristi. Kje je meja med izvrševanjem pravice staršev in varovanjem otrokove pravice do zasebnosti? To je bilo pomembno vprašanje v tem delu naloge. Ker ima šola pomembno vlogo pri razvoju otroka, je opisan problem varovanja pravice otroka do zasebnosti v šoli. Tudi otroci so zaradi razmaha svetovnega spleta in razvoja novih komunikacijskih-informacijskih tehnologij postali vsakodnevni uporabniki interneta, ki pa so med najbolj ogroženimi. V delu me zanima, kako je varovana otrokova zasebnost v virtualnem svetu. Kljub pozitivnim vplivom spleta v izobraževalne namene, so otroci vedno večja skupina udeležencev v spletnih socialnih omrežjih in drugih aplikacij. Otroci težko ločijo razliko med kršitvijo zasebnosti v resničnim in virtualnem svetu in se ne zavedajo nevarnosti zlorab, katerim so izpostavljeni na spletu. Ali lahko kljub vedno večjemu ozaveščanju varne rabe interneta govorimo o zasebnosti otrok na internetu? Kajti z razvojem spletnih tehnologij se z enako hitrostjo povečujejo načini zlorabe osebnih podatkov, od katerih je tudi nekaj predstavljenih. Menim, da so prav starši tisti, ki lahko otroka obvarujejo pred zlorabami z ustrezno programsko opremo in rešitvami, ki niso tehnične narave. V prihodnosti bo potrebno veliko truda vložiti v vzgojo otrok in jih podučiti o možnih zlorabah na spletu in zaščitami pred vdori v zasebno življenje. Izmed mehanizmov za zaščito otrokove pravice do zasebnosti v primeru kršitve, izpostavljam sodno varstvo v civilnem in kazenskem postopku.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otrok, otrokove pravice, osebni podatki, internet, varstvo osebnih podatkov, informacijska zasebnost, spletna tehnologija, zloraba osebnih podatkov, sodno varstvo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 4608; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

45.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 2213; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (396,66 KB)

46.
47.
48.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPORABI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Matevž Kmetec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko varstva osebnih podatkov pri uporabi sodobne informacijske tehnologije s pravnega vidika. Uvodoma pojasnjuje izhodišča pravice do varstva osebnih podatkov skozi njen izvor in zgodovinski razvoj. Umesti jo v širši pravni red mednarodne skupnosti in Evropske unije ter v nacionalni pravni okvir. Zanimajo nas pravni izzivi, ki jih na tem področju prinaša uporaba različnih oblik informacijske tehnologije. Izmed mehanizmov za zaščito osebnih podatkov se izpostavlja sodno varstvo v različnih oblikah glede na različne situacije in intenzitete morebitnih kršitev. S hitrim razvojem informacijske tehnologije se širijo nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, od katerih je nekaj predstavljenih v zaključnem delu. V nalogi je poudarjeno, da je varnost osebnih podatkov posameznika v veliki meri odvisna od njega samega, zato so predstavljeni tudi nekateri ukrepi in opozorila.
Ključne besede: osebni podatki, internet, sodno varstvo, spletna socialna omrežja, informacijska tehnologija, informacijska zasebnost, zloraba osebnih podatkov, določen posameznik, določljiv posameznik, obdelava osebnih podatkov
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 4495; Prenosov: 929
.pdf Celotno besedilo (473,67 KB)

49.
RAZKRIVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA JAVNIH OSEB: KOLIZIJA SVOBODE IZRAŽANJA IN PRAVICE DO ZASEBNOSTI
Mateja Tekalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava razkrivanje zdravstvenega stanja javnih oseb, pri katerem se srečamo s kolizijo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Vsebinsko se nanaša na vprašanje, kako razmejiti mejo med javnim in zasebnim in hkrati zadovoljiti tako interes posameznika (javne osebe) na katerega se podatki nanašajo, kot tudi interes javnosti, da izve, v kakšnem zdravstvenem stanju je javna oseba, ki jo je na neposrednih volitvah izvolilo ljudstvo in ali zdravje neposredno vpliva na uspešnost opravljanja funkcije.
Ključne besede: Ključne besede: pravica do zasebnosti, svoboda izražanja, javna oseba, občutljivi osebni podatki, kolizija, mediji.
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 2573; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (472,14 KB)

50.
Zasebnost in internet : diplomsko delo
Maja Žbogar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: internet, elektronska pošta, zasebnost, osebni podatki, pravica do zasebnosti, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 16.12.2009; Ogledov: 3232; Prenosov: 571
.pdf Celotno besedilo (692,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici