| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV GIMNAZIJCEV
Sara Anderlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko varstva osebnih podatkov gimnazijcev. V prvem delu zaradi kompleksnosti področja obravnava splošni pojem osebnih podatkov, pravico do njihovega varstva in zgodovinski razvoj varstva. V nadaljevanju pravico do varstva osebnih podatkov umesti v nacionalni okvir, mednarodni pravni red in pravni red Evropske unije. Omenjeni so nacionalni predpisi, mednarodne konvencije in evropski akti, ki področje urejajo ter državna organa, ki reagirata v primeru kršitve ustavno zagotovljene pravice do varstva osebnih podatkov. V drugem delu pa se posveča področju varstva osebnih podatkov gimnazijcev. Tu, uvodoma, nekaj pove splošno o gimnaziji, nato pa obravnava nacionalne akte, ki urejajo področje gimnazij in srednješolskega izobraževanja. Poudarjena je nujnost po varovanju otrokovih koristi, kot šibkejšega člena. V zadnjem delu je obravnavan še odnos gimnazijcev do osebnih podatkov, kjer je izpostavljena problematika njihove neozaveščenosti o izpostavljenosti osebnih podatkov v svetu moderne informacijske tehnologije.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, predpisi, gimnazijci, odnos, informacijska tehnologija.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (800,20 KB)

22.
Varnost osebnih podatkov v aplikacijah operacijskega sistema Android
Peter Makovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela so opisane mobilne naprave, Android operacijski sistem Android, varnostni mehanizem dovoljenj za dostop do podatkov ter ranljivosti, grožnje (zloraba ranljivosti) in tveganja, zadevajoč osebnih podatkov pri uporabi aplikacij za operacijski sistem Android. Mobilne naprave so veliko nahajališče osebnih podatkov, na trgu aplikacij za mobilne naprave pa narašča število takšnih aplikacij, ki osebne podatke zbirajo, ali pa jih izdajajo tretjim osebam, kar predstavlja za uporabnike varnostna tveganja. Varnostna tveganja so še posebej velika pri operacijskem sistemu Android, saj je najpogosteje uporabljen operacijski sistem med mobilnimi napravami, zaradi česar je tudi najbolj priljubljena tarča zlonamernih aplikacij. Njegov osnovni mehanizem varovanja osebnih podatkov (mehanizem dovoljenj za dostop do podatkov) je zelo ranljiv, saj je osnovan na predpostavki, da so uporabniki operacijskega sistema Android primerno ozaveščeni o tveganjih, grožnjah in izvajanju pravilnih varnostnih odločitev, kar pa se postavlja pod vprašanje. V raziskovalnem delu diplomskega dela se nahaja statistična analiza rezultatov ankete o varnosti osebnih podatkov v aplikacijah operacijskega sistema Android, s katero smo ugotavljali seznanjenost uporabnikov z grožnjami in tveganji zadevajoč varnosti osebnih podatkov, ter zaupanje razvijalcem in lastnikom aplikacij.
Ključne besede: mobilne naprave, operacijski sistemi, osebni podatki, varnost, varstvo osebnih podatkov, Android, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (540,78 KB)

23.
PRIVOLITEV PACIENTOV V OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV V STORITVAH MOBILNEGA ZDRAVJA OZ. M-ZDRAVJA
Klara Mihaldinec, 2016, magistrsko delo

Opis: Tehnologija je postala del naših življenj. Mobile Health, mobilno zdravje oziroma mZdravje, je del eZdravja, ki je že zaživel pri nas in se postopoma širi po državi. mZdravje je zelo pomembno za naše zdravje, za naše sodelovanje pri zdravljenju, aplikacij mZdravja pa je tudi vedno več na našem tržišču in v bolnišnicah. Pacienti v aplikacijah mZdravja niso lastniki svojih osebnih podatkov, podatkov o zdravstvenem stanju. Vendar je uporaba in druga obdelava pacientovih občutljivih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo. Zaradi preobsežnih privolitvenih obrazcev v aplikacijah mZdravja, ki jih pacienti ne berejo in ne razumejo, prihaja do zelo velikega posega v ustavno pravico do zasebnosti pacientov.
Ključne besede: privolitev, mZdravje, eZdravje, izrecna privolitev, informirana privolitev, ozaveščena privolitev, dinamična privolitev, občutljivi osebni podatki povezani z zdravjem posameznika, raziskave
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1378; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

24.
MENEDŽMENT INFORMACIJSKE VARNOSTI V LEKARNIŠKIH ZAVODIH
Patricija Gabrijan, 2016, magistrsko delo

Opis: Z vidika dejavnosti, ki jo opravljajo, imajo javni zavodi s področja lekarniške dejavnosti opravka z občutljivimi osebnimi podatki, ki so izpostavljeni raznim grožnjam in posledično varnostnim incidentom, ki lahko resno ogrozijo njih zaupnost, celovitost ali razpoložljivost. Pri tem so pomembni vsi trije vidiki, saj oslabitev enega vpliva tudi na druga dva. Zato moramo pristopati k varovanju informacij celovito, kar dosežemo z uvedbo menedžmenta informacijske varnosti po enem od standardov oz. dobro prakso s področja informacijske varnosti. Resnosti groženj, ki pretijo osebnim podatkom, se zavedajo tudi vlade širom sveta, kar dokazujejo s sprejeto zakonodajo. Z ustreznimi zakonskimi akti, sprejetimi na nacionalnem nivoju, urejajo področje varovanja osebnih podatkov, zagotavljanje skladnosti z njimi pa zahteva od zavodov uvedbo sistema upravljanja informacijske varnosti. Vendar bi moralo zdravstvene zavode vsaj toliko kot sankcije zaradi neskladnosti z zakonodajo skrbeti izguba ugleda oz. zaupanja in poslovna škoda, odvisno od vrste varnostnega incidenta, ki bi se zgodil. Zato je cilj te magistrske naloge, da s predstavitvijo rezultatov raziskav o varnostnih incidentih, ki so jih izvedle razne organizacije v svetu in pri nas, prikažemo izpostavljenost informacij oz. občutljivih osebnih podatkov grožnjam, ki samo čakajo, da izkoristijo ranljivosti. S cilji, ki smo si jih zastavili za teoretični del, želimo prikazati širino področja informacijske varnosti in nakazati poti in rešitve za obvladovanje situacije, seveda v dopuščenih okvirjih. Zato v teoretičnem delu naloge predstavimo osnovne področja informacijske varnosti, zakonodajo, ki ureja področje varovanja osebnih podatkov, standarde oz. dobre prakse za menedžment informacijske varnosti, stanje na področju informacijske varnosti v svetu in pri nas, predstavimo rezultate raziskave s področja informacijske varnosti, ki smo jo opravili med lekarniškimi zavodi ter nazadnje prikazali model sistema upravljanja informacijske varnosti po standardu ISO 27001:2013, ki je primeren za vse javne zavode s tega področja. Magistrsko nalogo zaključimo s predstavitvijo rezultatov raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu lekarniških zavodov s ciljem ugotoviti oz. ovrednotiti uvedenost menedžmenta informacijske varnosti v slovenskih lekarniških zavodih.
Ključne besede: Občutljivi osebni podatki, varnostni incidenti, menedžment informacijske varnosti, sistem upravljanja varovanja informacij, upravljanje tveganj
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

25.
Varovanje osebnih podatkov in pravice pacientov v koliziji z dolžnostjo varovanja drugih oseb
Anita Jelar Slatnar, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je najti odgovor na mnoga vprašanja, s katerimi se zdravstveno osebje sooča, predvsem pa, kdaj je ogrožena varnost skupnosti, ko etična načela zavezujejo medicinsko sestro, da krši poklicno molčečnost. Kako najti rešitev med kolizijo etičnih pravil in pravno obvezujočih aktov? Kdo ščiti medicinsko sestro, ko se pogosto ravna zgolj etično in brez zakonske podlage varnosti? Iz literature je razvidno, da je rezultat tehtanja interesov, ki so si v koliziji, odvisen od osebnosti medicinske sestre in njenega lastnega vrednostnega sistema. Razlog za to je zagotovo trditev, da so si varovanje osebnih podatkov in pravice pacientov v koliziji z dolžnostjo varovanja drugih oseb. Ko govorimo o varovanju drugih oseb, lahko prištevamo v to skupino ne le paciente, ampak tudi ostale zaposlene v zdravstveni negi oz. vse, ki so neposredni aktivni dejavni člen v tem procesu. Medicinska sestra sodeluje s celotnim timom, ki je vključen v proces zdravljenja pri bolniku. Vsaka zdravstvena ustanova ima svoj informacijski sistem in svojo bazo podatkov. Informacije v tem primeru ne »potujejo« skupaj s pacientom po zdravstvenih ustanovah, kjer se izpeljuje diagnostika. Zdravstvena kartica je osnovna baza podatkov, katere zapis je skromen. Vsak zdravstveni delavec ima vpogled v zdravstveno kartico s svojo profesionalno kartico, ki ima omejitev dostopa vpogleda v pacientove podatke. Možnost okužbe nalezljivih obolenj in prenosa le-teh bi mogli uvrščati med osnovne podatke, tako kot je osebno zavarovanje pacienta. Ta podatek bi moral biti dostopen in na vpogled zdravstvenemu osebju. Rešitev celotnega problema je delno torej v enotnem informacijskem sistemu celotnega zdravstvenega sistema ali vsaj v omogočenem prenosu podatkov med različnimi informacijskimi sistemi.
Ključne besede: osebni podatki, pravice pacientov, kolizija, dolžnost, varovanje drugih oseb, informacijski sistem
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 811; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

26.
Varovanje informacij davčne tajnosti v Finančni upravi
Zaviša Baraga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev normativno pravne ureditve varovanja informacij in podatkov, ki imajo naravo tajnosti. V Finančni upravi RS govorimo o davčni tajnosti zavezancev za davek. Tehnološki razvoj, vse hitrejši tempo življenja, poslovno in socialno okolje davčnih zavezancev od davčnega organa zahtevajo odzivnost in hitro ukrepanje. Hkrati pa je v prvi vrsti potrebno zavarovati pravice posameznikov in poslovnih subjektov (davčnih zavezancev). Ogrožanje informacijskega sistema in s tem morebitno oškodovanje davčnih zavezancev je nekaj vsakdanjega. Finančna uprava RS kot državna institucija mora imeti celostno urejeno politiko varovanja informacij in podatkov, ki so davčna tajnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja vidik človeškega faktorja in njegov vpliv na varovanje informacij in podatkov. Poleg ogrožanja informacijskega sistema z napadi, kot so virusi, črvi, logične bombe, trojanski konji itd., je človek ključni faktor ogrožanja in razkrivanja podatkov, ki so davčna tajnost. Ali se zaposleni dovolj zavedajo pomembnosti varovanja podatkov, posledično pa varstva pravic davčnih zavezancev in kako izvajajo politiko varovanja osebnih podatkov, se je ugotavljalo z anketnim vprašalnikom.
Ključne besede: davčna tajnost, podatki, varstvo podatkov, osebni podatki, neprekinjeno poslovanje, informacijska varnost, finančna uprava, FURS, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 962; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

27.
Vpliv sprememb uveljavljanja ureditve spletnih piškotkov na uporabnika
Matija Ljubec, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani spletni piškotki, ki so tehnika, katero uporabljajo spletne strani za razne funkcije, ki jih ponujajo. Opisana je osnovna ideja, zakaj so se razvili spletni piškotki, kako delujejo v praksi ter v kakšne vrste so se razvili. Predstavljeni so zakoni, ki urejajo področje spletnih piškotkov pred novo direktivo Evropske unije ter po njej. Na spletu se generira velika količina informacij, ki so lahko zasebne narave; od uporabniških gesel, osebnih podatkov do brskalnih navad in interesov uporabnikov. Te podatke lahko s pomočjo spletnih piškotkov povežemo in tako dobimo zelo podrobno sliko uporabnika ter to izkoristimo v dobre in slabe namene. Takšni podatki so predvsem zanimivi za oglaševalna podjetja, saj lahko s tem prikazujejo oglase, ki so zanimivi za uporabnika in s tem povečajo prodajo, vendar na račun uporabnikove zasebnosti. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo in statistično analizo, s katero smo ugotavljali razliko, ki jo je povzročil novi zakon ZEkom-1 (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012) pri uporabnikovi seznanjenosti o spletnih piškotih in spremembah, ki so jih uporabniki opazili pri uporabi spleta.
Ključne besede: internet, piškotki, osebni podatki, uporabniki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1058; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

28.
Varstvo osebnih podatkov študentov na primeru visokošolskega zavoda
Cecilija Loparič Hercog, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo varstvo osebnih podatkov študentov. Za uspešno spoznavanje s problematiko varstva osebnih podatkov smo se najprej osredotočili na razpoložljivo teorijo s tega področja, na vprašanja, kaj sploh varstvo osebnih podatkov je in zakaj je tako zelo pomembno. Iskali smo odgovor na vprašanje kaj je osebni podatek. Nadalje smo se sprehodili skozi pravno ureditev osebnih podatkov v Evropi in doma. Spoznali smo, kako varstvo osebnih podatkov ureja zakonodaja in kako interni pravilniki Univerze v Mariboru in njenih članic ter s primerjavo obeh ugotovili, da je področje varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru in njenih članicah urejeno skladno z zakonodajo. Na področju varstva osebnih podatkov ima številne pristojnosti Informacijski pooblaščenec, državni organ, ki je tako inšpekcijski kot prekrškovni organ, deluje pa tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. Preverili smo, ali je Informacijski pooblaščenec obravnaval kršitve varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru oz. njenih članicah in ugotovili, da je Informacijski pooblaščenec prejel skupaj 13 prijav zoper Univerzo v Mariboru oz. njene članice, pri obravnavi le-teh pa ni ugotovil hujših kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov - 1(2007). Z anketo, ki smo jo izvedli med študenti 1. in 3. letnikov na eni izmed članic Univerze v Mariboru smo poiskali odgovore na vprašanja, v kolikšni meri študenti poznajo področje varstva osebnih podatkov in ali zaupajo visokošolskemu zavodu kot upravljavcu zbirk njihovih osebnih podatkov. Rezultati ankete so pokazali, da študenti ne glede na to, da zakonodajo in pravilnike Univerze v Mariboru in njenih članicah s področja varstva osebnih podatkov slabo poznajo ali sploh ne poznajo, zaupajo, da visokošolski zavod Univerza v Mariboru skrbno ravna z njihovimi osebnimi podatki in v veliki večini navajajo, da nimajo negativnih izkušenj s kršitvami zaposlenih na visokošolskem zavodu s področja varstva njihovih podatkov.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, visokošolski zavodi, študenti, kršitve, nadzor, informacijski pooblaščenec, Zakon o varstvu osebnih podatkih, diplomske naloge
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 1590; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (450,93 KB)

29.
VARSTVO ZASEBNOSTI DELAVCA
Tina Vobovnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Najpomembnejša značilnost pravice do zasebnosti je, da se z družbenim razvojem in tehničnim napredkom pojavljajo vedno nove oblike in možnosti posegov v posameznikovo zasebnost, zato je zelo pomembno, da obseg pravice do zasebnosti ni definiran v nobenem od temeljnih dokumentov, ki to pravico zagotavljajo. Za pravico do zasebnosti je tudi značilno, da je absolutna, vendar vseeno omejena s pravicami drugih. Zato ne moremo v vseh primerih vnaprej postaviti pravil, kdaj gre za kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, ampak lahko to ugotovimo le preko posegov v to pravico s strani državne oblasti ali drugega posameznika. To pa je naloga sodne prakse, ki mora pretehtati, ali je v konkretnem primeru pomembnejša pravica do zasebnosti ali pa katera druga pravica, zaradi katere obstaja legitimni interes po posegu v zasebnost posameznika. Pri tematiki zasebnosti delavca je treba upoštevati tudi posebnosti delovnega razmerja - razmerja med delavcem in delodajalcem, v katerem je delodajalec močnejša stranka zaradi ekonomske premoči, pravice do dajanja navodil ter pravice do nadzora nad delavcem. Ker delavci za opravljeno delo prejemajo plačilo, imajo delodajalci pravico zahtevati pravočasno, strokovno in kakovostno opravljeno delo. Delavec je tako dolžan dopustiti določeno stopnjo nadzora in poseganja v svojo pravico do zasebnosti. Poleg splošne dolžnosti delodajalca, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, lahko v različnih predpisih najdemo še številne določbe, ki delodajalca omejujejo pri posegih v delavčevo pravico do zasebnosti, nekatera pravila pa so se izoblikovala tudi v sodni praksi. Posamezne posege v zasebnost delavca lahko razdelimo na tri obdobja. V fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi tako govorimo o zasebnosti kandidata za zaposlitev, kar je še posebej občutljivo področje, saj želi delodajalec o svojem bodočem delavcu pridobiti čim več informacij, kandidat pa bo v želji po zaposlitvi takšne posege v svojo zasebnost tudi pripravljen dopustiti. V času trajanja zaposlitve pa lahko posege v delavčevo zasebnost razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za pridobivanje različnih podatkov o delavcu, v drugi skupini posegov v zasebnost delavca pa najdemo različne oblike nadzora, ki jih delodajalec izvaja, da bi ugotovil, ali delavec krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma zlorablja svoje pravice. V tej skupini posegov pa je najpomembnejše splošno pravilo, da se lahko takšne oblike nadzora izvajajo le nad točno določenim delavcem ali skupino delavcev, za katere že obstaja določen sum, da svoje pravice izkoriščajo, nikakor pa se ne sme (neprekinjeno) nadzorovati vseh delavcev z namenom, da se odkrije morebitne kršitelje. Vprašanje zasebnosti delavca pa je pomembno tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kjer velja temeljno načelo, da bivši delodajalec o delavcu ne sme dajati informacij, ki bi mu lahko otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Praktično so vse evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah in spoštujejo skupne standarde, zato sem se poleg sosednje države Avstrije odločila še za kratko predstavitev ureditve zasebnosti delavca v ZDA, kjer pravica do zasebnosti v zvezni ustavi ni izrecno omenjena in kjer delodajalci v individualnem delovnem pravu zagovarjajo popolno pogodbeno svobodo obeh strank pogodbe o zaposlitvi ter zato zavračajo vsako vmešavanje oblasti oziroma zakonsko urejanje teh vprašanj. Zasebnost na delovnem mestu namreč ni pojmovana kot pravica posameznika, ampak bolj kot boniteta. To pa pomeni, da je njen obseg odvisen od tega, kakšno stopnjo zasebnosti delavca je delodajalec pripravljen tolerirati. Stalen videonadzor, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje elektronske pošte, nadzor nad uporabo računalnika in preventivno testiranje ali so delavci pod vplivom prepovedanih drog pa so stalnica.
Ključne besede: zasebnost, varstvo zasebnosti, delavec, delovno razmerje, osebni podatki
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1574; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

30.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Karolina Nina Huber, 2014, diplomsko delo

Opis: Dandanes je informacijska tehnologija dosegla visok razvoj in s tem omogočila lažje zbiranje osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Osebni podatki kažejo številne intimne in druge lastnosti ter razmerja posameznikov in pri tem je država tista, ki mora zagotoviti primerno varstvo. Ustava Republike Slovenije opredeljuje varstvo osebnih podatkov, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Še bolj podrobno pa varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da so to katerikoli podatki, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko v kateri so izraženi. Ti podatki pridejo v ospredje predvsem na področju delovnega prava oz. delovnih razmerij, saj delodajalec skozi proces zaposlovanja zbira in obdeluje osebne podatke delavcev. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če tako določa zakon ali pa je v obdelavo osebnih podatkov osebno privolil posameznik. Delodajalec je dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, ko pa odpadejo razlogi za zbiranje osebnih podatkov jih je potrebno zbrisati, uničiti, blokirati, anonimizirati,… Zakon podrobno določa tudi kaj so občutljivi podatki in kaj so prometni podatki, oboji imajo bistveno vlogo pri zbiranju evidenc osebnih podatkov. Poznamo različna tehnološka sredstva s katerimi se nadzirajo in pridobivajo osebni podatki. V zvezi z osebnimi podatki imamo sodno prakso, tako slovensko kakor tudi evropsko, ki daje odgovore na različna vprašanja glede varstva osebnih podatkov. Pogosto se dogaja, da se na tem področju kršijo pravila, ki pa jih je potrebno primerno kazensko in civilno sankcionirati. Različne države urejajo varstvo osebnih podatkov na različne načine.
Ključne besede: osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, zbirka osebnih podatkov, delovno razmerje, prometni podatki, občutljivi osebni podatki
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 2018; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (458,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici