| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Primerjalna analiza slovenskih in tujih aplikacij m-zdravja s stališča varnosti podatkov
Eneja Mervič, 2018, diplomsko delo

Opis: Aplikacije m-zdravja predstavljajo odličen pripomoček za spremljanje lastnega zdravstvenega stanja, počutja, kroničnih bolezni, telesne pripravljenosti in prehranjevalnih navad. Obenem omogočajo tudi hitrejše nudenje zdravstvenih storitev. Ker pa se v aplikacijah m-zdravja zbirajo in obdelujejo zelo občutljivi podatki, je njihova varnosti in zasebnost bistvenega pomena. V diplomski nalogi so predstavljena glavna tveganja in grožnje za podatke v aplikacijah m zdravja. Na podlagi pregleda literature, je bilo ugotovljeno, da številne aplikacije prenašajo občutljive podatke v nešifrirani obliki, prek nezaščitenih omrežij, kar lahko potencialno privede do njihovega razkritja in zlorabe. V raziskovalnem delu je bila opravljena tudi primerjava pravilnikov o zasebnosti slovenskih in tujih aplikacij. Namen je bil ugotoviti, kateri pravilniki zagotavljajo boljšo varnost. Primerjava je bila izvedena na podlagi dostopa do pravilnikov, njihove preglednosti, načinov zbiranja in namenov obdelave podatkov, mehanizmov za zagotavljanje varnosti in na podlagi konkretnih pravic, ki pripadajo posamezniku v zvezi s podatki, ki se nanašajo nanj. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so pravilniki še vedno premalo transparentni glede svojih varnostnih praks. Pri opisu pogosto uporabljajo zelo splošne in dvoumne izraze. Kljub temu pa so bili tuji pravilniki pri opisovanju varnostnih mehanizmov malenkost bolj konkretni kot slovenski. Zaradi potrebe po navodilih in priporočilih za razvijalce, Evropska komisija pripravlja Kodeks ravnanja glede zasebnosti za mobilne zdravstvene aplikacije, ki bo omogočil, da bodo razvijalci svoje aplikacije lažje uskladili z najnovejšimi standardi varstva podatkov.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne aplikacije, m-zdravje, varnost, osebni podatki, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (877,39 KB)

12.
Cenovna diskriminacija na spletu z vidika Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Klara Jerman, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vse več nakupov opravlja preko spleta. Spletno nakupovanje je v veliki meri preseglo tradicionalno nakupovanje zaradi številnih prednosti, ki so potrošniku na voljo. Za spletni nakup morajo potrošniki pred izvedbo nakupa posredovati spletnim ponudnikom osebne podatke, s katerimi se nakup izvede. Ob posredovanju osebnih podatkov se podane informacije pri spletnih ponudnikih zbirajo in hranijo, hkrati pa lahko ponudniki te podatke uporabijo za določanje prodajnih cen blaga in storitev, ponujenih preko spleta. Spletni ponudniki lahko na podlagi podatkov, ki jih pridobijo iz različnih virov, ugotovijo, koliko je posamezni potrošnik pripravljen plačati za določen proizvod in mu glede na to določijo ceno. Glede na potrošnikove osebne preference se cene istega proizvoda med seboj razlikujejo. Tej praksi rečemo cenovna diskriminacija. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) vsebuje številne določbe, ki se nanašajo na cenovno diskriminacijo. V zaključnem delu želim ugotoviti, ali se Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov nanaša tudi na spletno diskriminacijo cen in kakšne so posledice uporabljivosti te uredbe za področje spletne cenovne diskriminacije. V prvem delu diplomske naloge je opredeljena cenovna diskriminacija in njeni učinki na družbo glede na njen splošni negativni prizvok. Drugi del pa je osredotočen na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in njeno uporabljivost za cenovno diskriminacijo ter pravice, ki pripadajo posameznikom, katerih podatki se obdelujejo. V nalogi ugotavljam, da se pri praksi spletne cenovne diskriminacije pogosto obdelujejo osebni podatki, zaradi česar je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov še posebej uporabna. Spletni ponudniki morajo za obdelavo imeti zakonito podlago, sicer imajo potrošniki na voljo pravice, ki jim jih v primeru nezakonite obdelave podatkov zagotavlja Uredba. Slednja se ne more uporabiti v primeru, ko spletni ponudniki cenovno ne diskriminirajo na podlagi obdelave osebnih podatkov, ampak so različne cene posledica bolj objektivnih dejavnikov, kot so denimo cene ostalih ponudnikov na trgu. Nazadnje ugotavljam tudi, da lahko cenovna diskriminacija kljub njenemu negativnemu prizvoku, pomeni korist tako za ponudnike kot tudi potrošnike, zato bodo morali biti zakonodajalci v prihodnje pri pripravi predpisov, ki bodo omejevali cenovno diskriminacijo, pazljivi, da je ne bi prekomerno omejili.
Ključne besede: spletna cenovna diskriminacija, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, obdelava podatkov, osebni podatki
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1068; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (559,53 KB)

13.
Varovanje osebnih podatkov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na avstrijskem in nemškem ministrstvu, pristojnem za delo
Andrej Omerzel, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi bliskovitega in vseobsegajočega tehnološkega napredka lahko trdimo, da je zasebnost mrtva oziroma v svojih zadnjih izdihljajih. Tako v zasebnem kot v javnem sektorju se z različnimi nameni vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo osebni podatki. V zasebni sferi predvsem z namenom profiliranja potencialnih kupcev in lažje prodaje, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad državljani in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov predstavlja enega izmed temeljev nove EU zakonodaje. Vse države članice posodabljajo nacionalne zakonodaje, ki se dotikajo varovanja osebnih podatkov. Z diplomskim delom želim dokazati podobnosti slovenske, avstrijske in nemške zakonodaje iz varovanja osebnih podatkov, hkrati pa osvetliti posamezne razlike. Potrditev hipotez bom podkrepil s primerjanjem vseh treh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi rezultatov krajšega vprašalnika, ki bo posredovan na vsa tri ministrstva in proučevanjem domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nemško ministrstvo za delo, avstrijsko ministrstvo za delo.
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 759; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (524,25 KB)

14.
Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Barbara Bališ, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 814; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (577,53 KB)

15.
Izzivi implementacije uredbe (EU) 2016/679 pri uporabnikih mobilnih naprav
Domen Hribar, 2018, magistrsko delo

Opis: Evropska uredba 2016/679 s priljubljeno kratico GDPR postavlja nova merila varstva osebnih podatkov. Zaključno delo je usmerjeno v spremembe, ki jih dotična uredba prinaša. Teoretični okvir združi novo zakonodajo in tehnologijo. Spremembe predstavljajo problematiko določenim organizacijam, zato so podrobneje opisane in razčlenjene, predvsem tiste z največjim vplivom na mobilne naprave. Naloga se posebej usmerja v uporabnike mobilnih naprav, ki naprave uporabljajo v poslovne namene. Obdelava osebnih podatkov na mobilnih napravah je podrobno opisana v drugem delu teoretičnega okvirja, kjer je opisana tudi problematika in tveganja. Zadnji del je namenjen organizacijskim in tehničnim rešitvam, s katerimi se ob pravilni implementaciji organizacija izogne nepotrebnim izgubam. Raziskovalni del magistrskega dela predstavlja vpogled v izzive, predvsem tiste, s katerimi se organizacije soočajo med implementacijo uredbe v svoj poslovni prostor. Analiza intervjujev slovenskih organizacij poda realnejši prikaz spreminjajočega področja. Poseben poudarek je na aktivnostih, ki jih organizacije izvajajo za uspešno skladnost z novo uredbo. Poleg tega izpostavlja način shranjevanja podatkov, dosedanje varnostne ukrepe, dostopnost mobilnih naprav do podatkov, varnostne incidente. Hkrati poudarja izobraževanja zaposlenih in spreminjanje internih pravilnikov. Vse omenjeno pripomore k vpogledu v trenutno stanje in aktivnosti v prihodnosti. Povezava teoretičnega in raziskovalnega dela omogoča podajanje predlogov. Predlogi so usmerjeni v zavedanje in pravilno ravnanje, kot tudi v izogibanje neskladnosti.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, mobilne naprave, GDPR, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 670; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (924,14 KB)

16.
Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti
Denis Fras, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zlorabljanje osebnih podatkov zelo pogosto, meja med zasebnostjo in javnostjo pa postaja vedno tanjša, zato postaja spoštovanje in upoštevanje temeljnih človekovih pravic vedno bolj pomembno. To morajo upoštevati tudi računovodski servisi pri svojem opravljanju dela, kajti večja varnost osebnih podatkov in informacij zmanjša tveganje poslovanja, kar pa posledično pomeni večje zaupanje strank v njihovo delo, manjšo možnost vdora v bazo podatkov ter manjšo možnost, da bi prišlo do neodobrenega razkritja ali izgube podatkov. Da ne bi kršili pravice osebnih podatkov si pri vsakodnevnih opravilih pomagajo z zakonodajo, predvsem z Zakonom o varovanju osebnih podatkov in varnostno politiko, katero ima vsako podjetje prilagojeno svojim specifičnim lastnostim. Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti pomeni, da računovodski servis prepreči vse možnosti, da bi prišlo do sprememb, ponarejanj, razkritij, nezakonite uporabe, uničenja in kakršne koli druge spremembe osebnih podatkov in informacij. V diplomskem delu smo presojali varnost osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti, ki jo lahko podjetje zagotavlja z različnimi mehanizmi. Poleg dobro zastavljenih mehanizmov, največkrat imajo podjetja izoblikovano varnostno politiko, pa je zelo pomembna tudi njena implementacija in njeno spremljanje učinkovitosti in posodabljanje, saj se skozi leta informacijska tehnologija nenadno spreminja.
Ključne besede: Osebni podatki, varovanje osebnih podatkov, računovodski servis, e-računovodstvo, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 1035; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (964,48 KB)

17.
Zasebnost v pametnih mestih
Damjan Fujs, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Zasebnost v pametnih mestih« se osredotoča na koncept pametnih mest. Trend ni nastal pred kratkim, ampak se je začel že pred približno desetimi leti. Glede na tehnologijo, ki nam je dostopna in glede na dejstvo, da se vse več ljudi seli iz ruralnega v urbano okolje, je pomembno da združimo ljudi in tehnologijo. Na tak način lahko pripravimo informacije, ki bodo upravljavcem oziroma odločevalcem pomagale pri ustvarjanju urbanih načrtov po meri in željah prebivalcev. Pri vsej tehnologiji in celovitih rešitvah za pametna mesta pa ne smemo pozabiti na zasebnost. Ta je na nek način ogrožena, kar skušamo pokazati v tem diplomskem delu. Da bi bolje razumeli koncept zasebnosti smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pametna mesta kot taka in njihove prednosti v primerjavi s »klasičnimi mesti«. Globalizacija in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij sta dejavnika, ki sta privedla do novih groženj zasebnosti na eni strani in potrebo po dodatni pravni regulaciji na drugi strani. V ta namen smo na Evropskih tleh dobili novo Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo na kratko predstavimo tudi v tem diplomskem delu. V nadaljevanju predstavimo še veliko podatkovje in z njim povezano upravljanje (kdo bo upravljavec podatkov?). Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja anketa, v kateri smo ugotavljali, v kolikšni meri ljudje poznajo pametna mesta in kakšen je njihov odnos do zasebnosti. Teoretična dognanja in rezultati naše raziskave nakazujejo na dejstvo, da je koncept pametnih mest na področju Slovenije ljudem še dokaj neznan.
Ključne besede: pametna mesta, informacijsko-komunikacijska tehnologija, zasebnost, pravica do zasebnosti, osebni podatki, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 3235; Prenosov: 717 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

18.
Analiza javno dostopnih osebnih podatkov na internetu
Špela Pečnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Veliko internetnih uporabnikov se ne zaveda, koliko njihovih osebnih podatkov se nahaja javno objavljenih na internetu. V diplomskem delu smo s pomočjo anketiranja internetnih uporabnikov in izvedbe eksperimenta, v katerem smo zbirali javno objavljene osebne podatke, prišli do zaključka, da je o večini uporabnikov objavljenih več podatkov, kot bi si sami želeli. Najdeni podatki se razlikujejo glede na različne tipe uporabnikov, ki jih najdemo na internetu. Največkrat najdemo javno objavljene podatke o starosti, datumu rojstva, kraju bivanja, slike uporabnikov, podatke o delovnih mestih in karieri, podatke o izobrazbi, podatke, s kom se uporabniki družijo, katere lokacije obiskujejo ter podatke o konjičkih in zanimanjih.
Ključne besede: osebni podatki, internet, javnost, varovanje osebnih podatkov, tipi internetnih uporabnikov
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

19.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji
Martina Zgonc, 2017, diplomsko delo

Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1016; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (702,06 KB)

20.
Pregled in regeneracija podatkov z rabljenih računalniških trdih diskov
Peter Močnik, 2016, specialistično delo

Opis: Osebni računalniki tudi v 21. stoletju ostajajajo pomemben dejavnik pri zbiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Uporabljajo se v zasebnih in državnih podjetjih, v raziskovalnih ustanovah, v državni upravi, v ekonomsko razvitih delih sveta so našli pot tudi v že skoraj vsak dom in Slovenija pri tem ni izjema. Popolne varnosti ni in nivo nadzora nad podatki na našem računalniku je odvisen od varnostnih ukrepov vsakega uporabnika posebej. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je, kako uporabnik poskrbi za podatke, ko spominski medij zamenja ali odvrže. Ali se zaveda možnosti zlorabe podatkov in ali je sploh seznanjen z možnostjo dokončnega izbrisa podatkov? Izbris podatkov iz Koša namreč ni dovolj in podatke je mogoče priklicati nazaj. Da bi preverili varnostno kulturo uporabnikov, smo za to nalogo zbrali večje število rabljenih odvrženih trdih diskov. Njihovo vsebino smo pregledali z enotno sistematizacijo dela, za obnovitev izbrisanih podatkov pa izbrali programsko opremo, ki je brezplačna in prosto dostopna na spletu. Želeli smo namreč preveriti, ali je brez visokotehnološke opreme in finančnih vložkov obnova podatkov z odvrženih diskov mogoča do te mere, da lahko predstavlja grožnjo uporabnikom z nizko varnostno kulturo. V nalogi opisujemo tudi zgradbo in delovanje trdega diska in obravnavamo možnosti in težave pri revitalizaciji podatkov. Ugotovili smo, da večina uporabnikov podatkov s svojih diskovnih medijev ne zbriše, preden jih odvrže, in da je v večini primerov najdene podatke mogoče povezati z uporabnikom.
Ključne besede: informacijska varnost, trdi diski, obnovitev podatkov, revitalizacija podatkov, osebni podatki, specialistične naloge
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici