| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Privolitev v sistemu splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR)
Elena Fridau, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava elemente in določbe o privolitvi s primeri ter mnenja relevantnih institucij oziroma organov, ki so vodilne na področju varstva osebnih podatkov tako na evropski kot na nacionalni ravni. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je bila sprejeta 25. maja 2018 in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU, v točki (a) prvega odstavka 6. člena določa, da je obdelava zakonita takrat in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov. Za primerjavo, predstavljam tudi slovensko in avstrijsko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov oziroma določbe glede privolitve, kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Nadalje predstavljam izzive in tveganja za kazni, ki jih določajo evropski in nacionalni predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Globa, ki jo Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva v primeru kršenja določb, je v višini štirih odstotkov letnega prihodka podjetja oz. 20 milijonov evrov, odvisno od tega, kateri znesek je višji. V osrednjem delu magistrskega dela so predstavljeni določeni primeri ter primerjava med ZVOP-1, DSG in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na področjih, ki odpirajo največ vprašanj, na primer: privolitev otrok, dokazovanje privolitve, umik privolitve, privolitve posameznikov, ki so bile pridobljene pred uveljavitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ter privolitvena nesposobnost. V tem delu magistrskega dela se pokažejo razlike in hkrati podobnosti med različnimi zakonodajami ter področnimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Za zaključek magistrsko delo obravnava predlog ZVOP-2 v delu, ki se nanaša na privolitev kot pravno podlago ter analizo novosti, ki jih prinaša na področju privolitve. Slovenija, kot ena izmed zadnjih držav članic, ki še ni sprejela zakona, ki bi implementiral določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, želi s predlogom ZVOP-2 doseči čimprejšno harmonizacijo predpisov in ureditev področja varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: SPLOŠNA UREDBA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV, PRIVOLITEV, OSEBNI PODATKI, ZVOP-1, DSG, INFORMIRANOST, PROSTOVOLJNOST, NEDVOUMNOST, SPECIFIČNOST
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1003,06 KB)

2.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (722,87 KB)

3.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

4.
Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu
Suzana Kužnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (420,30 KB)

5.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo

Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno: 22.07.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (983,97 KB)

6.
Vpliv splošne uredbe o varstvu podatkov na sodobne tržne poti v banki
Rok Kolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V predloženem magistrskem delu smo se poglobili v digitalizacijo, aktualno temo, s katero se srečujejo poslovne banke v trenutnem obdobju. Z letom 2018 se je spremenila zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov in ravnanja z njimi. V veljavo je stopila Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, ki nam je bolj poznana s kratico GDPR (ang. General Data Protection Regulation). Vse organizacije, ki se ukvarjajo z bazami osebnih podatkov, so morale prilagoditi model poslovanja trenutnim regulatornim zahtevam. Največji poudarek je na upravljanju osebnih podatkov v povezavi z neposrednim trženjem in kontaktiranjem strank. V uvodnem delu ugotavljamo teoretična izhodišča in zakonsko podlago, ki nam jo predpisuje regulator. Hipotezo, da Uredba pozitivno vpliva na zadovoljstvo komitentov, smo glede na rezultate raziskave zavrgli. Drugo hipotezo, da GDPR pozitivno vpliva na učinkovitost trženjskih kampanj, lahko sprejmemo z veliko verjetnostjo. Obe hipotezi se navezujeta na vpliv Uredbe na sodobne tržne poti v banki in posledično na zadovoljstvo strank. Osredotočili smo se na največjo banko v Sloveniji in jo primerjali s konkurenco v slovenskem bančnem prostoru. S praktičnimi primeri smo podkrepili teoretično podlago in preverili, katere so omejitve, ki jih imajo banke zaradi nove Uredbe. S pomočjo primerjalne analize, ki smo jo izvedli v osrednjem delu naloge, smo lahko sledili glavnemu cilju, ki je ugotoviti, kakšen učinek ima GDPR na trženje, poslovne rezultate, odnose na relaciji banka-stranka in ne nazadnje tudi na odnos med zaposlenimi, ki zaradi digitalizacije že čutijo spremembe. Zaradi hitrega razvoja v zadnjem desetletju je pričakovati, da bo v prihodnosti večina poslovnih dogodkov izvedenih preko sodobnih tržnih poti. Kar se tiče osebnega svetovanja, bodo še zmeraj na voljo visoko kvalificirani in certificirani bančni svetovalci, ki bodo na voljo za reševanje kompleksnih poslov v povezavi s pomembnimi življenjskimi odločitvami.
Ključne besede: osebni podatki, GDPR, verige blokov, CRM, sodobne tržne poti.
Objavljeno: 23.01.2020; Ogledov: 528; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

7.
Politika zasebnosti v finančnih institucijah
Mia Jecelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno. V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (833,05 KB)

8.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 648; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

9.
Razsežnosti računalništva v oblaku v luči GDPR
Melanie Lorenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Računalništvo v oblaku je zelo priljubljena storitev, ki se je poslužuje veliko število ljudi. A takšna storitev lahko prinaša grožnjo za varstvo osebnih podatkov. V diplomski nalogi je zato najprej predstavljeno računalništvo v oblaku kot storitev, nato pa izbrani vidiki GDPR. V začetku je predstavljen pojem ter zgodovina računalništva v oblaku, v nadalje-vanju opis različnih vrst ter njegove prednosti in slabosti. Sledi poglavje o GDPR in po-vezavi slednjega z ZVOP-1 in ZVOP-2, na kratko opredelimo tudi nevarnosti hrambe oseb-nih podatkov v oblaku, zaključimo pa s kratko raziskavo o ponudnikih računalniš-tva v oblaku in hrambe podatkov v oblaku. Pri slednji načnemo vprašanje, v katere dr-žave ponudniki storitev prenašajo podatke uporabnikov.
Ključne besede: Računalništvo v oblaku, GDPR, Evropska unija, osebni podatki, posameznik
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 353; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (778,56 KB)

10.
Informacijski izzivi ob uvedbi splošne uredbe o varstvu podatkov
Avalon Ivanuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Dolga leta je bilo varstvo podatkov obravnavano kot nadležna naloga, za katero so podjetja »morala« reči, da jo uspešno opravljajo, vendar pa v resnici niso za to niti mignila s prstom. Pravzaprav so to nalogo pogosto spregledala ali pa premalo financirala. S pojavom nove Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (angleško »General Data Protection Regulation«; v nadaljevanju GDPR) se je vse to spremenilo. GDPR velja za enega najbolj razširjenih delov zakonodaje EU, pri čemer pa izdaja tako velike kazni, da si nobeno podjetje ne more več privoščiti, da bi ga prezrlo. GDPR razširi pojem »osebni podatki«, pri čemer pa postavlja uporabnika v središče varstva podatkov in njegove zasebnosti. Vsak prebivalec EU ima od zdaj naprej pravico do odločanja in upravljanja v zvezi s tem, kako se njegovi osebni podatki zbirajo, hranijo, uporabljajo, ščitijo, prenašajo in brišejo. V skladu z GDPR lahko uporabniki opustijo skupno rabo osebnih podatkov, prepovejo njegovo nadaljnjo obdelavo in zahtevajo, da se jim vsi podatki pošljejo v berljivi obliki ali pa v celoti izbrišejo iz sistema. Skladnost z GDPR-jem zahteva, da velika podjetja v celoti pregledajo svoje zbiranje podatkov, uporabo in varnostne prakse, kadar gre za velike količine podatkov uporabnikov. To pa od njih zahteva, da ustvarijo učinkovit okvir za upravljanje podatkov, izvedejo revizije, zaposlijo specializirano osebje, organizirajo usposabljanje osebja in tečaje strokovnega razvoja, da se zagotovi, da ima vsak član podjetja jasno razumevanje načel in zahtev GDPR-ja. Na poti do izpolnjevanja vseh zahtev pa se bodo podjetja zagotovo srečevala s številnimi informacijskimi problemi in izzivi, ki jih bodo morala sproti reševati. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi, kjer so osebni podatki uporabnikov zelo pomembni za podjetja, zlasti v panogah, ki jih vodijo podatki o strankah (npr. platforme družbenih medijev). Zaradi novega pomena osebnih podatkov in njegove uporabe se zavest o zasebnosti podatkov povečuje med ljudmi, zato je dobro upravljanje zasebnosti podatkov izjemno pomembno tako za podjetja kot za stranke. Samo magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev zasebnosti in varnosti podatkov, definiranje nove uredbe ter kakšne spremembe in novosti prinaša s sabo, kaj to pomeni za velika podjetja, kot sta npr. Facebook in Apple in kako so informacijske rešitve skladne s samim GDPR-jem. V praktičnem delu pa smo predstavili, kako se je izbrano start-up podjetje Databox pripravljajo na uvedbo nove uredbe.
Ključne besede: Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), varstvo podatkov, osebni podatki, zasebnost, informacijski izzivi, Databox
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 519; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici