| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živo
Alja Gracej, 2022, magistrsko delo

Opis: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno. Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu. Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Ključne besede: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Ključne besede: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1358; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (348,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
DAVČNA HARMONIZACIJA V EVROPSKI UNIJI
Nastja Levart, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju se bom osredotočila predvsem na davčno harmonizacijo v Evropski uniji in kakšna je njena definicija. Poiskala bom prednosti in slabosti davčne harmonizacije. V nadaljevanju bom raziskovala tudi področje harmonizacije treh davkov, kjer bom podrobneje predstavila harmonizacijo davka na dodano vrednost, harmonizacijo davka na dohodek pravnih oseb in harmonizacijo davka na dohodek fizičnih oseb. Na kratko bom opisala različne sisteme obdavčevanja dohodnine v Evropski uniji in teoretične ter zakonske osnove za harmonizacije davka na dohodke. Diplomski seminar bo zajemal tudi mnenja in polemike številnih teoretikov in ekonomistov, ki so se opredeljevali za ali proti harmonizaciji davkov v območju Evropske unije.
Ključne besede: davčna harmonizacija, enotni trg, davki, osebni dohodek.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1388; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (685,80 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici