| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samopodoba otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor
Maruška Planinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 26 otok oz. mladostnikov Mladinskega doma Maribor, v starostnem razponu od deset do sedemnajst let. Predvsem sem se osredotočila na to, ali se samopodoba razlikuje glede na spol, starost, čas bivanja, razlog prihoda v Mladinski dom Maribor, učni uspeh, obšolske aktivnosti, počutje, prijatelje in vzgojitelje v Mladinskem domu Maribor, osebe izven Mladinskega doma Maribor, željo vračanja domov oz. k sorodnikom, kontroliranje čustev in vedenja ter osebne vrednote. Raziskavo sem izvedla s pomočjo treh anketnih vprašalnikov: Vprašanik o življenju v Mladinskem domu Maribor, Vprašalnik samopodobe SPA (Garcia, Gutierrez, Musitu, Kranjc in Pečjak, 1998) in Lestvica osebnih vrednot (Pogačnik, 2002). Analiza rezultatov je pokazala, da obstajajo razlike v samopodobi glede na letošnji šolski uspeh, vrsto obšolskih aktivnosti, počutje, željo vračanja domov oz. k sorodnikom in povezave med samopodobo in osebnimi vrednotami (lepota/umetnost, osebna varnost/ zdravje, počitek, svoboda/neodvisnost in športno udejstvovanje).
Ključne besede: samopodoba, otroci, mladostniki, osebne vrednote, Mladinski dom Maribor
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 5008; Prenosov: 1139
.pdf Celotno besedilo (524,70 KB)

2.
ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJE
Sabina Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti. V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej. Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Ključne besede: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 5457; Prenosov: 1002
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
ORGANIZACIJSKA KULTURA ORGANIZACIJE IN ETIČNO DELOVANJE RAČUNOVODIJ
Andrea Brlič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Organizacijska kultura je zelo kompleksen pojem, ki odraža zgodovino podjetja in ne nastane čez noč. Ustvari se ob ustanovitvi podjetja in se skozi njegovo zgodovino spreminja. Organizacijska kultura vpliva ne vedenje članov organizacije ter na uspešno delovanje podjetja in je zelo dragoceno premoženje organizacije, ki mu morajo vodje nameniti veliko pozornosti. Organizacijska kultura organizacije ima močan vpliv na etično delovanje organizacije. Organizacije, katerih kultura organizacije podpira etično delovanje zaposlenih, so ekonomsko učinkovitejše, kot tiste, ki delujejo neetično. Etika je za organizacijo potrebna iz več razlogov. Organizacija, ki ravna v skladu z merili, vrednotami, pričakovanji in potrebami okolja, lahko računa na pozitiven odziv okolice. Organizacija, ki deluje etično si od okolice in javnosti pridobi zaupanje in podporo, ki je temelj za uspešnost poslovanja. Dolžnost vsakega računovodja je komunicirati z javnostjo s predanostjo njihovemu interesu, čeprav to nasprotuje njihovemu lastnemu, dajanje resničnih informacij in razkritje pomembnih informacij, čemur pa je pod pritiski iz okolice težko slediti. Računovodja v svoje delo vnese svoje osebne vrednote, ki jih je pridobil v svoji družini in bivalnem okolju. Te vrednote se skozi njegovo delovanje spreminjajo v skladu z vrednotami svojih strokovnih sodelavcev, pričakovanji organizacije, v kateri deluje, računovodskega poklica in izkušenj, ki jih pridobiva med delom. K nepravilnim oz. neetičnim odločitvam računovodij velikokrat botrujejo tudi pritiski poslovodstva, ki želijo javnosti prikazati lepšo sliko finančnega stanja podjetja iz različnih razlogov kot so, pridobivanje investitorjev, pridobivanje posojil, izplačevanje nagrad ipd.
Ključne besede: etika, etičnost, poslovna etika, etične dileme, organizacijska kultura, škandali, afere, organizacija, podjetje, osebne vrednote, računovodja, etika računovodij
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 2763; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (514,44 KB)

4.
VPLIV EMOCIJ NA ORGANIZACIJSKO VEDENJE
Sabina Gajsar, 2014, magistrsko delo

Opis: Emocije nas ne spremljajo samo v našem zasebnem vsakdanjiku, ampak so prisotne tudi na delovnem mestu. Ugotovitev, da so tudi emocije pomemben del organizacijskega vedenja, je osvetlila pozornost managerjev na pomen socialnega kapitala, torej zaposlenih, njihovega zadovoljstva in medsebojnih odnosov. Na tem mestu je bilo smiselno razmisliti o povezavi med emocijami in vedenjem zaposlenih, saj nove raziskave potrjujejo, da investiranje v socialni kapital prinaša kratkoročne in dolgoročne koristi za poslovanje organizacij. Tako smo se usmerili na povezavo osebnih vrednot in emocij zaposlenih z organizacijskim vedenjem ter preučili njihove medsebojne vplive. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili organizacijsko vedenje in značilnosti delovanja zaposlenih, pomen, funkcije in značilnosti emocij ter pomen osebnih vrednot. Osredotočili smo se samo na značilnosti vedenja, emocije in osebnih vrednot, ki so bile relevantne za potrebe raziskave. Prikazali smo velik pomen osebnih vrednot in emocij v sklopu organizacijskega vedenja, saj novi časi izpostavljajo potrebo po določenih socialnih kompetencah zaposlenih in ustreznem znanju s področja medčloveških odnosov. Sprejemanje in obravnavanje emocij na delovnem mestu vodi do upoštevanja zaposlenih kot celovitih osebnosti, kar pomeni tudi njihovo zadovoljstvo na delu. Zadovoljni zaposleni pa učinkoviteje opravljajo delo in naloge v organizaciji. Z raziskovalnimi vprašanji smo dodatno podkrepili povezavo med osebnimi vrednotami in emocijami ter povezavo med emocijami in organizacijskim vedenjem. Ugotovili smo, da so emocije in osebne vrednote tesno povezane, saj brez vrednot emocij ne doživljamo. To smo potrdili s procesom valorizacije, ki predstavlja nastanek emocij zaradi vzdraženja ali zbujanja katere od pomembnih vrednot. Vrednostni sistem posameznika je ravno tista osnova, na podlagi katere določimo pomen in pomembnost situacije v fazi vrednotenja. Emocije se tako pojavijo kot povezava ali odziv na določeno vedenje in predstavljajo osrednjo komponento posameznikovega vedenja. Zaradi tega so emocije dobile pozornost tudi v organizacijskem vedenju. Emocije lahko vplivajo na posameznikovo vedenje s tem, da neposredno sprožijo določeno vedenje in z vplivom na vedenje preko posrednih mehanizmov, kot so kognitivni procesi in motivacija. V zaključku magistrskega dela smo na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj predstavili vpliv emocij na organizacijsko vedenje. Ker so osebne vrednote in emocije tesno povezane, smo vpliv emocij na vedenje lahko raziskali s posrednimi vplivi. Vplive smo raziskali s pomočjo empirične raziskave, s katero smo prikazali in potrdili povezavo med osebnimi vrednotami in organizacijskim vedenjem. Osredotočili smo se na področja organizacijskega vedenja, ki se dotikajo načina organiziranosti dela, sodelovanja med managementom in zaposlenimi ter inovativnosti v organizaciji. Tako smo posredno predstavili vplive izbranih emocij na določena področja organizacijskega vedenja
Ključne besede: Organizacijsko vedenje, osebne vrednote, emocije, valorizacija, pomen emocij, emocije zaposlenih.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 969; Prenosov: 195 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
Kako vrednote posameznikov vplivajo na poslovno etiko organizacije?
Tea Repotočnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu sem obravnavala temo vpliva posameznikovih vrednot na poslovno etiko organizacije. Etika je za učinkovito poslovanje zelo pomembna. Pomembna je za organizacijo, kot tudi za vse udeležence organizacije. Organizacije morajo svojim udeležencem dati občutek, da so spoštovani in da je ravnanje organizacije etično. Etično ravnanje se pričakuje na vseh ravneh organizacije. Seveda pa je temelj vodstvo, saj če etičnosti ni pri vrhu, tudi od ostalih udeležencev ne moremo pričakovati, da bodo ravnali etično. Diplomski projekt sem razdelila na teoretični in empirični del. Teoretični del opisuje poslovno etiko organizacije, vedenje organizacije, na splošno etiko organizacije, vpliv zaposlenih na vedenje organizacije, vrednote zaposlenih ter vpliv osebnih vrednot na poslovno etiko. V empiričnem delu pa sem analizirala kako ljudje z izkušnjami pri zaposlovanju in opravljanju dela doživljajo vrednote in etiko povezano z organizacijo in ali lahko sami kaj prispevajo k večji etičnosti organizacije. Ugotovila pa sem, da si ljudje želijo kot posamezniki vplivati na organizacijo in se trudijo biti sami etični pri delu in delo dobro opravljajo. Osebne lastnosti in vrednote posameznika imajo pomembno vlogo pri izbiranju kadra, saj je danes v veliki meri pomembno, da se posameznik zlije z organizacijo ter obstoječimi zaposlenimi, in da so njegove vrednote skladne z vrednotami organizacije. Na ta način lahko zaposlenim določimo tudi domet dela. Vrednote se s starostjo spreminjajo, zato sem ugotovila, da lahko odločevalci, ki so že starejši in z več izkušnjami v mlajšem kadru iščejo tako dobre kot tudi slabe osebnostne lastnosti ali druge dobre in slabe kompetence. Skozi raziskavo pa sem ugotovila, da so ljudje mnenja, da bi se moral vodstveni kader bolj izobraževati na področju etike, saj je ključnega pomena, da v podjetju uvajamo etično klimo.
Ključne besede: etika organizacije, poslovna etika, etične dileme, osebne vrednote, organizacijske vrednote, organizacijsko vedenje
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 534; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici