| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, diplomsko delo

Opis: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Ključne besede: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 928; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Obdavčitev prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deležev družbenikov osebnih družb pri dedovanju
Vlasta Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Prenos premoženja podjetja, ker podjetje v obstoječi obliki več ne more poslovati je lahko v določenih primerih neizogiben. Že načrtovano prenehanje opravljanja dejavnosti ob upokojitvi je povezano s številnimi problemi in odprtimi vprašanji, toliko bolj pa se dileme odpirajo v primeru prenehanja dejavnosti zaradi smrti davčnega zavezanca. Ob davčnih je potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike – od družinskih, finančnih, delovnih kot tudi tehnoloških in organizacijskih. Sam prenos je potrebno izpeljati v zakonsko določenih časovnih okvirjih, ob upoštevanju zakonodaje iz različnih področij. Pri odločanju o tem, v kakšni pravnoorganizacijski obliki bodo dediči delovali, morajo ob svojih interesih in željah upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki predpisuje možne načine prenosa. V nalogi so analizirane zakonske možnosti prenosa podjetja samostojnega podjetnika in deleža družbenika osebne družbe na dediče predvsem z davčnega vidika. Država z davčnimi ukrepi ob zakonsko predpisanih pogojih omogoča davčno nevtralni prenos, vendar ob neizpolnjevanju pogojev nastopajo za zavezanca davčne posledice. V prvem delu naloge je opisana pravno ureditev, ki obravnava dedovanje tako v EU, kot v Sloveniji. V nadaljevanju so analizirani možni načini prenosa. Pri dedovanju podjetja samostojnega podjetnika so predstavljeni postopek in davčne posledice prenosa v primeru prenehanja, prenosu na drugo osebo in preoblikovanju. Pri osebnih družbah je predvsem zaradi povezanosti družbenikov osebne družbe nadaljnja usoda družbe odvisna od vsebine družbene pogodbe ob tem pa tudi pripravljenosti družbenikov, kot tudi dedičev. Od tega je odvisno, v kakšni obliki bo družba nadalje poslovala. V zaključnem delu naloge je opisana ureditev dedovanja podjetja samostojnih podjetnikov in deležev družbenikov osebnih družb v Nemčiji. Enotnega odgovora o tem, kako naj ravnajo dediči in v kakšni pravnoorganizacijski obliki naj nadaljujejo dejavnosti, če se za to odločijo, ni mogoče posredovati. Pri svoji odločitvi morajo dediči ob uveljavljanju svojih interesov in želja, ne glede na to, ali bodo dejavnost nadaljevali kot pravna oseba ali pa bo dejavnost nadaljeval samo en dedič, kot fizična oseba upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, saj lahko le tako planirajo tekoče kot tudi bodoče zakonske obveznosti, ki so posledica izbrane možnosti. Ob tem morajo upoštevati, da izplačila ostalim dedičem lahko vodijo do izčrpavanja podjetja in s tem do njegovega prenehanja.
Ključne besede: dedovanje, samostojni podjetnik, osebne družbe, podjetje, delež družbenika, davčne olajšave, davčna osnova, davčno nevtralni prenos.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici