| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠKODLJIV VPLIV PRAHU NA DIHALNI SISTEM DELAVCEV PRI IZDELAVI PRAŠKASTIH PREMAZOV
Karmen Mrak, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja praškastih premazov je v primerjavi s proizvodnjo klasičnih premazov okolju in ljudem bolj prijazna, saj praškasti premazi ne vsebujejo organskih topil. Pojavi pa se problem povečanega prašenja, ki lahko ogroža zdravje delavcev in moti potek proizvodnje. Naš namen je opozoriti na splošne nevarnosti in bolezni, ki jih povzroča prah v proizvodnji ter poiskati možne rešitve za zmanjšanje prašenja. Z merjenjem velikosti delcev in njihove porazdelitve ter zaprašenosti delovnih mest smo predstavili, kakšni so pogoji dela pri izdelavi praškastih premazov. Na podlagi teh meritev in opazovanja samega poteka proizvodnje smo izdelali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali prašenje in s tem izboljšali pogoje za delo. Obstoječi odsesovalni sistem omogoča montažo dodatnih odsesovalnih nap. Prašenje pri tehtanju surovin pa bi lahko zmanjšali z uporabo predlaganega pokrova šaržirne posode. Dodatne napore je potrebno vložiti v osveščanje delavcev o škodljivem vplivu prahu na njihov dihalni sistem in o nujnosti uporabe osebne varovalne opreme.
Ključne besede: Prah, praškasti premaz, bolezni dihal, zaprašenost, osebna varovalna oprema.
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1812; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

2.
POSLOVNI NAČRT INVALIDSKEGA PODJETJA X D.O.O.
Natalija Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo izdelali poslovni načrt za invalidsko podjetje, ki bi na trgu prodajalo osebno varovalno opremo in ponujalo pranje delovnih oblačil. Oblikovali smo računovodske izkaze za dve različici, če podjetje zaposluje invalide ali pa če ne bi zaposlovalo invalidov. Prišli smo do ugotovitve, da so razlike med tema dvema različicama velike pri intenzivnem delu. Pri invalidskem podjetju se zadržujejo razna finančna sredstva (prispevki), ki jih imenujemo odstopljena sredstva, ki močno vplivajo na načrtovani poslovni izid. Če ne bi upoštevali odstopljenih sredstev, bi bil poslovni izid enak kot v primeru neinvalidskega podjetja, tako pa je bistveno večji. Prav tako na načrtovan čisti poslovni izid pomembno vpliva tudi znižana davčna osnova. Posledično je zaradi zadržanih prispevkov večji tudi denarni tok invalidskega podjetja v obdobju. Kljub temu pa statistike kažejo, da se položaj teh podjetij v Sloveniji iz leta v leto slabša.
Ključne besede: Poslovni načrt, invalidsko podjetje, odstopljena sredstva, osebna varovalna oprema, pranje delovnih oblačil
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 3004; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (1023,55 KB)

3.
POMEN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ZA ZAPOSLENE V GRADBENIH IN KROVSKIH PODJETJIH
Klavdija Škrabl, 2011, diplomsko delo

Opis: Skrb za varnost in zdravje delavcev je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov v podjetju, saj brez tega neposredno ogrožamo delavce, njihovo zdravje in v nekaterih primerih celo njihovo življenje. Med najbolj tvegane dejavnosti sodi delo na višini, ki ga opravljajo predvsem v gradbeni in krovski dejavnosti in pri katerem lahko zelo hitro pride do nezgode zaradi neustrezne delovne opreme, nepravilne uporabe oziroma neustrezne osebne varovalne opreme in pomanjkanja usposabljanja delavcev za delo, ki ga opravljajo. Zato je za podjetje zelo pomembno, da se zaveda pomena ustvarjanja varnega okolja za delavce in druge sodelujoče v delovnem procesu. Zagotavljanje varnosti ni samo naloga podjetja, ampak tudi vseh zaposlenih, saj morajo le-ti dosledno upoštevati predpise in navodila za varno izvajanje delovnih nalog.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, delovna oprema, osebna varovalna oprema, gradbena podjetja
Objavljeno: 16.10.2011; Ogledov: 3114; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (697,54 KB)

4.
Proces varstva pri delu kot osnova preprečevanja poškodb pri delu v gradbeništvu
Damjanca Hrastnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev je ena temeljnih obveznosti delodajalca, ki jih določajo pravni predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu se preprečujejo nezgode in odpravljajo vzroki poškodb. V diplomskem delu bomo predstavili, kako se zagotavlja varstvo pri delu v gradbeni dejavnosti. Navedli bomo dolžnosti delodajalcev – zagotavljanje usposabljanja za delo, ki ga opravljajo delavci, zagotavljanje brezhibne delovne opreme in ustrezne osebne varovalne opreme. Prav tako bomo opredelili tudi dolžnosti delavcev, ki morajo dosledno upoštevati predpise in navodila za varno izvajanje del. V gradbeni panogi se je nemogoče izogniti delu na višini, pri katerem lahko hitro pride do nezgode. Zato se bomo osredotočili na varno izvajanje dela na različnih vrstah odrov in lestvah.
Ključne besede: varstvo in zdravje pri delu, osebna varovalna oprema, tveganje, poškodbe pri delu
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 757; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (741,45 KB)

5.
6.
OZAVEŠČENOST MEDICINSKIH SESTER O PRAVILNEM ROKOVANJU Z MEDICINSKIMI TEKSTILIJAMI
Katja Podojsteršek, 2016, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela smo opisali nego medicinskih tekstilij vse od zbiranja na oddelkih, odvoza, pranja v pralnici ter do ponovnega odvoza na oddelke in ponovne uporabe. Prav tako smo opisali rokovanje z medicinskimi tekstilijami, saj je pravilno rokovanje ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z medicinskimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z medicinskimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba medicinskih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z medicinskimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi medicinskimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z medicinskimi tekstilijami menja rokavice. Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najpogosteje uporabljenih stvari pri obravnavi bolnikov, zato je pomembno pravilno rokovanje z medicinskimi tekstilijami pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba bolnišničnih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi bolnišničnimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z bolnišničnimi tekstilijami menja rokavice.
Ključne besede: medicinske tekstilije, bolnišnična higiena, bolnišnične okužbe, osebna varovalna oprema, nega rok.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces
Sabina Hrašan, 2016, magistrsko delo

Opis: Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci. Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.
Ključne besede: hrup, obremenitev hrupa, ekvivalentna raven, frekvenčna analiza, avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa, infrazvok, stres, zdravstvene težave, osebna varovalna oprema, naglušnost, ..
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 858; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici