| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 3129; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (389,69 KB)

2.
3.
4.
5.
Pravica do osebne svobode - pogled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Armando Goričan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do osebne svobode. Ker gre za eno izmed temeljnih in najbolj pomembnih pravic, je v začetku predstavljena njena zgodovina, temu sledi Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kaj določa 5. člen navedene konvencije. V nadaljevanju je še kratka predstavitev Ustave Republike Slovenije in razčlenitev omejitve prostosti. Jedro vsebuje pregled pravice do osebne svobode v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer na podlagi analize »Vodnika za izvajanje člena 5 Evropske konvencije o človekovih pravicah (A guide to the implementation of Article 5 of the European Convention on Human Rights) Monice Macovei z naslovom Human rights handbooks, No 5 (Človekove pravice priročniki, Št. 5)«. 5. člen navedene konvencije postavlja temeljne standarde pri posegih v osebno svobodo, določa primere v katerih je to dopustno ter ob tem uvaja različne oblike varovalk, ki takšne posege presojajo in zagotavljajo , da ostajajo v okvirjih, ki ne predstavljajo kršitev človekovih pravic. V zadnjem delu je narejena primerjava ugotovitev analize Vodnika za izvajanje 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s stanjem v slovenskem pravnem redu ter ugotovitve.
Ključne besede: človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 03.08.2012; Ogledov: 2060; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (354,02 KB)

6.
Policijsko prijetje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Elvisa Frmić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjeni vsi pomembnejši podatki v zvezi s policijskim prijetjem. Uvodnemu delu sledi predstavitev zakonske podlage policijskih pooblastil ter policijske etike in pregled policijskih pooblastil s temeljnimi načeli, ki jih je potrebno upoštevati pri odvzemu prostosti, nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil in zakonsko dovoljenega omejevanja osebne svobode. Tretje poglavje podrobneje opisuje postopek prijetja ter pravice prijete osebe. V četrtem poglavju so opredeljene razlike med primarnim in sekundarnim policijskim prijetjem. Šesto poglavje je namenjeno analizi slovenske zakonodaje, povezane s policijskim prijetjem, in primerjavo z evropsko in mednarodno zakonodajo. Poglavju statistična analiza pridržanih oseb sledi splošna ocena empiričnega dela in primerjave v sedmem poglavju. Na podlagi preverjanja hipotez privedejo do ugotovitev, na katerih temelji zaključek. Analizirali smo veljavno slovensko zakonodajo s pravno osnovo za policijsko prijetje z upoštevano diskrecijo ter jo primerjali z ameriško zakonodajo. V proučevanju slovenske zakonodaje, smo uporabili tudi najnovejši sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, v katerem je policijsko prijetje opredeljeno kot začasna omejitev svobode. S primerjavo slovenske ureditve z evropsko in ameriško zakonodajo, so predstavljeni različni instituti omejitve osebne svobode.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, policijska pooblastila, policijsko pridržanje, človekove pravice, osebna svoboda, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1480; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (478,95 KB)

7.
USTAVNA UREDITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC V ČASU VOJNE: OSEBNA SVOBODA
Lilit Zavašnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na obravnavo ustavnopravne ureditve človekovih pravic v času vojne s poudarkom na pravici do osebne svobode. Obravnavana materija ni enoplastna in se razteza s področja ustavnega prava v okviru slovenske zakonodaje na kazensko in prekrškovno pravo, njeno bistvo pa je vsebovano v mednarodnem, običajnem in pogodbenem pravu. Izhodiščno vprašanje diplomske naloge je ali v času vojne zakon umolkne in temelji na Ciceronovi trditvi: "Inter armas enim silent leges." Za odgovor na vprašanje so v nalogi uporabljeni različni metodološki in teoretski pristopi. Tako v prvem delu (2. poglavje), ki se osredotoča na vojno pravo, kot v drugem delu (3. poglavje), ki sega na področje človekovih pravic, je obravnavan zgodovinski uvod v posamezno področje. Ta je nadgrajen s sodobno, trenutno veljavno pravno ureditvijo, ki je na obeh področjih kompleksna. Opredelitev pojma vojne se razteza skozi ves prvi del. Ta je umeščen v sodobno nacionalno in mednarodno pravno ureditev. V sklopu slednje je predstavljena delitev na haaško, ženevsko, newyorško in nevtralnostno pravo, hkrati pa je izpostavljen pomen mednarodnega običajnega prava za vojno pravo. Ugotovljeno je, da eksaktna definicija vojne ne obstaja, ampak obstajajo v pravni teoriji zgolj okvirne predpostavke, na podlagi kumulativne izpolnitve katerih, je lahko posamezen mednarodni konflikt opredeljen kot vojna. V drugem delu so predstavljene in v mednarodno ter nacionalno zakonodajo umeščene človekove pravice. Poudarek je na pravni ureditvi temeljne človekove pravice do osebne svobode, ki je analizirana v dveh situacijah - v času miru in v času vojne. Čeprav je tako mednarodnopravna, kot tudi nacionalna ureditev človekovih pravic izjemno kompleksna in podrobna, poleg tega pa ju v času vojne dopolnjuje mednarodno humanitarno pravo, tovrstna ureditev ne zagotavlja doslednosti pri uporabi pravnih pravil, v čemer se kaže bistvena pomanjkljivost prava človekovih pravic in humanitarnega prava. Tretji del (4. poglavje) proučevanja se osredotoča na sodobno pravno varstvo človekovih pravic na mednarodnem in nacionalnem nivoju v mirnem in vojnem obdobju. Predstavljene so posamezne relevantne institucije in pravna sredstva, ki se jih lahko posluži posameznik, ki mu je v času vojne odvzeta prostost. Na podlagi študija relevantne literature je v sklepu izpostavljeno spoznanje, da kljub temu, da je z vsebinskega vidika pravno področje osebne svobode morda kompleksno in na teoretskem nivoju zagotovljeno, to še ne pomeni praktičnega izvrševanja zakonskih in pogodbenih pravil, ki zavezujejo države.
Ključne besede: Vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice, ustavno pravo, evropsko pravo človekovih pravic, osebna svoboda.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 855; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Odvzemi prostosti v predkazenskem postopku
Grega Obreht, 2019, diplomsko delo

Opis: Policija ima pri svojem delu na voljo različna pooblastila, s katerimi zagotavlja red in mir v državi. Eno izmed možnih pooblastil je tudi odvzem prostosti. Pri tem gre za najgloblji poseg v osebno svobodo, ki ga policija lahko izvrši le takrat, ko je to neizogibno potrebno in ko so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. V predkazenskem postopku je to takrat, ko ima policija dovoljšno stopnjo suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri pisanju diplomske naloge smo se osredotočili na odvzeme prostosti, ki so definirani v Zakonu o kazenskem postopku, to so prijetje, privedba in pridržanje. Odvzemov prostosti pa ne vsebuje le Zakon o kazenskem postopku, zato smo opisali pridržanje tudi po Zakonu o prekrških, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in Zakonu o pravilih cestnega prometa. Opredelili smo tudi pravico do osebne svobode, ki je zavarovana v različnih mednarodnih dokumentih in v Ustavi Republike Slovenije. Prav tako ima oseba, ki ji je odvzeta prostost, po Ustavi in Zakonu o kazenskem postopku zagotovljene pravice, s katerimi jo mora policist seznaniti takoj ob odvzemu prostosti. Poleg teh pravic smo v diplomski nalogi pogledali še ostale pravice, ki pripadajo osebi, ki ji je bila odvzeta prostost. Analizirali smo tudi Ustavno odločbo U-I-18/93, saj se je zaradi nje prvič moral spremeniti Zakon o kazenskem postopku, ker ni bil v skladu z Ustavo. V zaključku ugotavljamo vlogo okrožnega državnega tožilca v predkazenskem postopku pri odvzemu prostosti, kako so urejeni posegi v osebno svobodo posameznika in kakšne pravice ima posameznik, ki mu je bila odvzeta prostost.
Ključne besede: diplomske naloge, odvzem prostosti, osebna svoboda, policija, predkazenski postopek
Objavljeno: 15.01.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (504,24 KB)

9.
Odvzem prostosti kot policijsko pooblastilo
Nik Marin, 2019, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomske naloge lahko razberemo, kaj pomeni osebna svoboda in svoboda gibanja, da je to osnovna dobrina in temeljna svoboščina ter njeno zakonsko opredelitev, na katero je vezana predvsem Ustava Republike Slovenije ter drugi Mednarodni akti. Spoznali bomo nekaj drugih pravic, ki so povezane z odvzemom prostosti oziroma posameznikovo svobodo. V nadaljevanju je podrobneje opredeljena osebna svoboda, razlika med primarnim ter sekundarnim posegom v osebno svobodo ter dobimo globlji vpogled v primaren poseg v osebno svobodo. Seznanimo se, kaj pomeni odvzem prostosti, kateri pojmi so povezani s samim odvzemom prostosti, kakšna je razlika med privedbo, pridržanjem in zadržanje ter kaj pomeni protipraven odvzem prostosti. V povezavi s samim odvzemom prostosti opredelimo različne postopke, kot so predkazenski, prekrškovni in policijsko varnostni postopek. Pri sami nalogi izvemo tudi to, da Ustava Republike Slovenije, zakoni in drugi pravni akti ščitijo naše pravice in svoboščine, hkrati pa po določenih zakonih dajejo s pooblastili organu oblasti možnost, da posamezniku odvzame prostost. Podrobneje se naloga poglobi v zakone, ki so vezani na odvzem prostosti. Na podlagi teh zakonov usvojimo tudi boljše razumevanje v razlikovanje med primarnim in sekundarnim posegom v osebno svobodo ter spoznamo, da se za odvzem prostosti uporablja različna terminologija, postopki in pogoji, kdaj se lahko posamezniku poseže v osebno svobodo. V zaključnem delu diplomske naloge izvemo še, katere so pravice posameznika v samem postopku odvzema prostosti.
Ključne besede: diplomske naloge, osebna svoboda, človekove pravice in temeljne svoboščine, odvzem prostosti, primaren poseg v osebno svobodo, posameznikove pravice
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (997,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici