| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OSEBNE SLUŽNOSTI
Katja Košak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava institut osebnih služnosti in ločeno predstavlja vsako vrsto osebnih služnosti. Osebne služnosti kot osrednja tema diplomske naloge predstavljajo star institut s koreninami v zgodnjih pravih, svoj razcvet pa doživijo v rimskem pravu. Osebne služnosti so stvarne pravice na tuji stvari, ki nastanejo na podlagi pravnega posla ali s sodno odločbo. Poznamo tri vrste osebnih služnosti in sicer užitek, raba ter služnost stanovanja. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in na pravicah v odvisnosti od vrste osebne služnosti. Gre za časovno omejene stvarne pravice. Njihova značilnost je neprenosljivost, kar je posledica vezanosti osebne služnosti na konkretno osebo. Na koncu je za potrebe diplomske naloga predstavljena še zemljiška knjiga, kot register kamor se vpisujejo osebne služnosti, ustanovljene na nepremičninah.
Ključne besede: stvarno pravo, služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, zemljiška knjiga
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 3853; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (545,85 KB)

2.
INSTITUT SLUŽNOSTI Z VIDIKA SODNE PRAKSE
Tanja Podlesnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan stvarnopravni institut, in sicer institut služnosti. Obravnavan je tako z vidika teorije kot z vidika prakse, saj sem vsakemu institutu služnosti dodala primere iz sodne prakse. Služnost je pravica, ki omogoča imetniku služnosti, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico. Lastnika služeče stvari pa zavezuje k nekemu trpljenju, saj mora ta nekaj opustiti oziroma dopustiti, vendar pa ga ne zavezuje k nekemu aktivnemu ravnanju. Služnost nastane na podlagi pravnega posla, zakona in na podlagi sodne odločbe. Služnost se deli na dve veliki skupini, in sicer na stvarno in osebno služnost. Stvarna služnost je pravica vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine uporabljati služečo nepremičnino ali od njenega lastnika zahtevati, da opušča določena dejanja. Ustanovi se v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine. V nalogi je obravnavana tudi osebna služnost, ki se vedno ustanovi v korist točno določene fizične ali pravne osebe. Posebnost te vrste služnosti je v tem, da je časovno omejena. V primeru, da se ustanovi v korist fizične osebe lahko traja najdlje do njene smrti, v primeru pravne osebe pa samo 30 let. Druga posebnost osebnih služnosti pa je, da je njihova vsebina natančno zakonsko opredeljena. Iz tega izhaja, da je tudi njihovo število omejeno. Obstajajo samo tri vrste osebnih služnosti, in sicer užitek, raba in služnost stanovanja. Vse tri vrste so v diplomskem delu natančno opredeljene. V diplomski nalogi sem obravnavala tudi varstvo služnosti, in natančneje opisala tožbe, ki jih imata na voljo obe stranki služnostnega razmerja v primeru kršitev njunih pravic.
Ključne besede: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, sodna praksa, Stvarnopravni zakonik, užitek, raba, služnost stanovanja
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1925; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (406,99 KB)

3.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN PRAKSI
Nastja Kramer, 2014, diplomsko delo

Opis: Služnost je ena izmed stvarnih pravic, s katero lahko omejujemo lastninsko pravico. Služnostni upravičenec ima pravico, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, lahko pa tudi zahteva od lastnika, da opušča dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati. Že iz rimskega prava izhaja delitev služnosti na stvarne in osebne. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče stvari in praviloma ni časovno omejena. Osebne služnosti, katerim je posvečen pretežen del diplomskega dela, so ustanovljene v korist točno določene osebe in so neprenosljive. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. Trajajo najdlje do imetnikove smrti, v kolikor so ustanovljene v korist fizične osebe, če pa so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko služnost traja največ trideset let. Zakon taksativno našteva tri osebne služnosti; užitek, rabo in služnost stanovanja. Razlika med posameznimi osebnimi služnostmi je v pravicah, ki pripadajo služnostnemu upravičencu, saj se razlikujejo po obsegu in vsebini upravičenj. Užitek je najširša osebna služnost, ki lastniku prepušča samo golo lastninsko pravico, saj ostala upravičenja pripadajo užitkarju, ki ima pravico do uporabe in uživanja stvari. Raba služnostnemu upravičencu ne omogoča uživanja stvari, hkrati pa izvrševanja rabe ni mogoče prenesti na drugo osebo. Služnost stanovanja daje pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Ključne besede: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, omejitev lastninske pravice
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1892; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (727,11 KB)

4.
USTANOVITEV SLUŽNOSTI PROTI VOLJI LASTNIKA SLUŽEČE NEPREMIČNINE V TEORIJI IN PRAKSI
Nuša Štrekelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebne lastnine je temeljna človekova pravica, ki posamezniku zagotavlja eksistenčno varnost, neodvisnost in samostojnost. Zato je temu primerno tudi varovana, ni pa popolnoma nedotakljiva. V prvem delu te diplomske naloge si bomo uvodoma ogledali sam institut lastninske pravice, varstvo le-te ter oblike njenega omejevanja. Nadaljevali bomo s samim institutom služnosti, vrstami služnosti, njihovo vsebino, nastankom in prenehanju le-teh. Glavni del pa bomo namenili posameznim načinom ustanovitve služnosti proti volji lastnika nepremičnine, ki se lahko ustanovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, dokončne upravne odločbe ali s priposestvovanjem, pri čemer je možnost priposestvovanja osebne služnosti izključena. Posebno pozornost bomo namenili služnostim v javno korist, ki so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti in so ustanovljene v korist vsakokratnega operaterja določene javne infrastrukture. Ustanovijo se na podlagi dokončne upravne odločbe, njihovo trajanje pa je lahko začasno ali trajno. Za konec si bomo ogledali tudi zakonite služnosti oziroma legalne servitute, ki po svoji naravi sicer niso prave služnosti, ampak gre navadno za sklop zakonsko določenih omejitev in obveznosti vseh lastnikov nepremičnin, ki spadajo v določeno kategorijo in jih urejajo posebni predpisi.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, služnostni upravičenec, gospodujoča nepremičnina, služeča nepremičnina, nujna pot, pravnomočna sodna odločba, dokončna upravna odločba, priposestvovanje, odškodnina, zemljiška knjiga
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1139; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (976,46 KB)

5.
PRIPOSESTVOVANJE SLUŽNOSTI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nastja Podlesek, 2015, diplomsko delo

Opis: Služnost je ena izmed stvarnih pravic na tuji stvari. Je omejena, saj vsebinsko omejuje lastninsko pravico služnostnega zavezanca. Gre torej za izvedeno stvarno pravico na tuji stvari, pri čemer ima en subjekt pravico v razmerju do stvari, ki je last nekega drugega pravnega subjekta. Izvrševanje služnosti obremenjuje lastninsko pravico, saj služnostni upravičenec v določenem obsegu razpolaga s služečo stvarjo, služnostni zavezanec pa mora neka dejanja, ki bi mu kot lastniku pripadala, opustiti ali trpeti. V grobem ločimo stvarne in osebne služnosti, poznamo pa še neprave stvarne služnosti. Nastanek na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, poznamo samo pri stvarnih služnostih ter v bistvu tudi pri nepravih stvarnih služnostih, saj ni nobenega posebnega razloga, da to ne bi bilo mogoče. Poznamo pravo in nepravo priposestvovanje. Pravo priposestvovanje pomeni, da dobroverni priposestvovalec v dobri veri izvršuje služnost 10 let. Razlika z nepravim priposestvovanjem je v tem, da mora v tem primeru priposestvovalec samo izvrševati služnost 20 let, ne zahteva se dobra vera, lastnik služeče nepremičnine pa mora vedeti za izvrševanje služnosti in temu ne nasprotovati. Pravo priposestvovanje začne teči, ko nastopi dobra vera na primerni pravni podlagi, nepravo priposestvovanje pa začne teči, ko priposestvovalec dejansko začne izvrševati služnost. Po zakonu ni mogoče priposestvovati služnosti, ki se izvršujejo s silo, zvijačo ali do preklica, negativnih služnosti, služnosti na javnem dobrem in na stvari izven pravnega prometa.
Ključne besede: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, priposestvovanje, priposestvovalna doba, Stvarnopravni zakonik, sodna praksa
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1962; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (526,87 KB)

6.
Analiza najnovejše sodne prakse glede služnosti v javno korist
Mojca Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: Lastninska pravica kot temeljna človekova pravica kljub absolutnemu varstvu ni povsem neomejena. Omejitve lastninske pravice posameznika so namreč dopustne zaradi njene gospodarske, socialne in ekološke funkcije in se posplošeno imenujejo omejitve v javnem interesu ali zaradi javne koristi. Obstoj zakonske podlage in javnega interesa za omejitev lastninske pravice nista dovolj. Dopustnost omejitve se namreč presoja tudi z vidika načela sorazmernosti. Gre za instrument s katerim se preprečujejo prekomerni posegi oblasti v lastninsko pravico posameznikov. V okviru posegov v lastninsko pravico na nepremičninah naše pravo pozna institut »utesnitve« lastninske pravice na nepremičninah imenovan služnost v javno korist. Gre za posebno vrsto nepravih stvarnih služnostnih pravic, ki so ustanovljene v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti. Ustanovijo se lahko na podlagi pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine ali prisilno s pravnomočno upravno odločbo. Trajanje služnosti v javno korist je omejeno, razen če zakon določa drugače. Omejeno je na čas, ki je nujno potreben za dosego namena za katerega so bile služnosti v javno korist ustanovljene. Prenehajo v večini primerov na podlagi odločbe upravnega organa ali s pretekom časa za katerega so bile ustanovljene, ko torej niso več nujno potrebne.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, nepremičnina, javna korist.
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
Pravni temelji nastanka in prenehanja osebne služnosti s pregledom najnovejše sodne prakse
Klavdija Rep, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomske naloge so osebne služnosti. Takoj na začetku sem omenila sam institut služnosti in njegovo razmejitev na stvarne in osebne služnosti ter opisala razlike med njima. Na kratko sem se dotaknila načel in varstva služnosti ter neprave stvarne služnosti. Menim, da je bilo to potrebno zaradi lažjega razumevanja morebitnega bralca. Nato pa sem se osredotočila na osebne služnosti, katere sem podrobno proučila in poiskala tudi sodno prakso na to tematiko. Omejila sem se na najnovejšo sodno prakso, tako da sem jo zajela od leta 2014 pa do 2016. Sodne prakse Vrhovnega sodišča je zelo malo, bolj pestra pa je izbira sodne prakse Višjega sodišča. Menim, da je največ sporov glede služnosti stanovanja. Izbira primerov, ki sem jih podrobneje predstavila je naključna. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, v prvem delu sem predstavila teorijo in pojasnila posamezne institute, v drugem delu pa boste našli sodno prakso, ki se nanaša na osebne služnosti. Odločila sem se, da primere sodne prakse podrobno predstavim, da dobi bralec dober vpogled v to, kako delujeta teorija in praksa.
Ključne besede: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, sodna praksa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Osebna služnost užitka v novejši sodni praksi
Darinka Perko, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih človekovih pravic je tudi lastninska pravica, ki kljub popolnemu varstvu ni v celoti neomejena. Njena omejenost se meddrugim kaže v služnosti kot eni izmed stvarnih pravic na tuji stvari, s katero lahko »utesnjujemo« lastninsko pravico. Služnost omogoča njegovemu imetniku uporabljati tujo stvar ali od lastnika tuje stvari zahtevati, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Temeljna delitev služnosti izvira iz rimskega prava in se je ohranila vse do današnjih dni. Poznamo dve vrsti služnosti: stvarne in osebne. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. So časovno neomejene in prehajajo na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. Osebne služnosti predstavljajo predmet mojega diplomskega dela. Temeljito so predstavljene v teoretičnem delu naloge. V praktičnem delu naloge sem predstavila primere novejše sodne prakse, s katerimi sem analizirala osebne služnosti v vsakdanjih pravnih razmerjih njihovih nosilcev. Osebne služnosti so ustanovljene v korist točno določene osebe. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. So časovno omejene: v primeru njihove ustanovitve v korist fizične osebe lahko trajajo najdlje do smrti služnostnega upravičenca; če so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko trajajo največ trideset let. Število osebnih služnosti je omejeno in se delijo na užitek, služnost rabe in služnost stanovanja. Med seboj se razlikujejo po vsebini in obsegu upravičenj. Temeljito sem predstavila užitek kot najobsežnejšo osebno služnost. Užitek najbolj omejuje lastninsko pravico lastnika in omogoča užitkarju pravico do uporabe in uživanja tuje stvari. Užitkar sme izvrševanje užitka prenesti na drugo osebo, kar pri služnosti rabe in služnosti stanovanja ni mogoče. Služnost rabe njegovemu imetniku ne dopušča možnosti uživanja tuje stvari, ampak dopušča samo rabo. Služnost stanovanja omogoča pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, užitek, služnost rabe, služnost stanovanja, sodna praksa
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 904; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (586,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici