| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza zveze med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo davčnega sistema v Sloveniji pri računovodjih in neračunovodjih
Aleksandra Hlastec, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Ključne besede: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici