Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prispevku predstavljamo teoretična izhodišča o dojemanju likovnega jezika pri slepih in slabovidnih. Osrednji del prispevka namenjamo predstavitvi rezultatov raziskave študije primera, v kateri smo preizkušali različne metode pri delu s slepimi in slabovidnimi osebami pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti skozi njihovo lastno aktivnost. Ker so slepe in slabovidne osebe vse bolj vpete v običajno življenje, slepi in slabovidni otroci pa tudi vključeni v izobraževalne sisteme tako v šolah kot v muzejih, se nam zdi zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti izbiranja ustreznih metod pri približevanju likovnega sveta tej skupini.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, muzeji, muzejska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2445; Prenosov: 159
Celotno besedilo (759,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem seminarju smo se osredotočili na analizo prilagojenosti dvoje izbranih hotelov ljudem s posebnimi potrebami. Raziskali smo možnosti boljše dostopnosti in prilagojenosti za omenjeni segment povpraševanja. V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in opisali problem. Prav tako smo izpolnili namen, cilje in osnovne trditve. Predstavili smo predpostavke in omejitve raziskovanja ter navedli metode, ki smo jih potrebovali pri raziskovanju. Drugo poglavje predstavi poslovanje hotela in opredeli skupine oseb s posebnimi potrebami. V sklopu področja poslovanje hotela smo predstavili tri osnovna področja storitev za goste: prenočevanje, hrano in pijačo ter razvedrilo. Pri razdelitvi posebnih potreb smo predstavili primer pravilnega razumevanja ljudi s posebnimi potrebami. Na koncu poglavja smo razložili osnovne pojme in bistvo posameznih posebnih potreb. V tretjem poglavju, ki je namenjen analizi prilagojenosti dvoje izbranih hotelov, smo s pomočjo tabele analizirali ponudbo v Hotelu Vesna v Topolšici in v Hotelu Tomi v Portorožu. Že iz tabele je razvidno, kaj je že sedaj ustrezno urejeno in kaj bi se še dalo izboljšati z večjo prilagodljivostjo ponudbe posamezni skupini ljudi s posebnimi potrebami. V analizo smo vključili še Hotel Mladika, ki spada pod Hotel Vesna in je dober primer hotela, ki ima vse lastnosti dobre dostopnosti in prilagojene ponudbe. V drugem delu tretjega poglavja smo analizirali rezultate intervjujev, ki smo jih izvedli s posameznimi društvi, saj prav oni najbolje poznajo želje ter potrebe ljudi, ki jih omejujejo posebne potrebe. Z rezultati intervjujev smo prišli do ugotovitve, da bi se v Sloveniji na tem področju dalo še marsikaj za postoriti – tako glede dostopa do turističnih znamenitosti kot tudi glede prilagojenosti hotelske in gostinske ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V četrtem poglavju smo nekaj predlogov za izboljšave tudi naredili.
Ključne besede: Turizem, ljudje s posebnimi potrebami, hotelska ponudba, dostopni turizem, gostinska ponudba za osebe s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2014; Ogledov: 1714; Prenosov: 135
Celotno besedilo (218,72 KB)

Opis: Socialni turizem oziroma turizem za osebe s posebnimi potrebami je velika pridobitev za turistični trg, saj gre za novost oziroma invencijo na že tako prenasičenem trgu. Predvsem pa predstavlja veliko pridobitev za invalide. Ker gre za novost, je potrebno še veliko dela na tem področju. Žal je potrebno najprej spremeniti razmišljanje nekaterih vodilnih na turističnem trgu in pogled na to problematiko. Kljub raznolikosti ponudbe, nikjer ne zasledimo ponudbe za osebe s posebnimi potrebami. V tujini se je že uveljavil izraz socialni turizem kamor uvrščamo invalide, mlade družine z otroci, t.i. aktivne upokojence in tudi mladostnike. Torej za ranljivo skupino ljudi. Tu bi predvsem izpostavila invalide, ki potrebujejo največ prilagoditev. Zaradi svojih specifičnih težav so bili še do pred kratkim diskriminirani in odrinjeni na rob družbe. Vendar kljub njihovim težavam, pa se štejejo za družabne osebe, ki si želijo in tudi potrebujejo brezskrben oddih. Na turističnem trgu v Evropi je 130 milijonov potencialnih strank, kar pomeni, da je 70% oseb s posebnimi potrebami zmožnih potovati kljub težavam s katerimi se soočajo. Trenutno približno 260 milijonov ljudi s posebnimi potrebami po svetu, ustvari 166 bilijonov € dohodka v turizmu. Na podlagi teh podatkov, lahko sklepamo, da si osebe s posebnimi potrebami želijo potovati in, da je potreba po dostopnem turizmu vedno večja. Kar se že zavedajo v nekaterih evropskih državah in tudi izven, v Sloveniji pa je ta ponudba zelo skopa ali je sploh ni. Čeprav je bil sprejet Zakon o enakosti invalidov, pa si te osebe morajo predvsem same izboriti kar jim pripada. Nič drugače ni v turizmu. Velika večina turističnih delavcev ni seznanjena z njihovimi potrebami in njihovim načinom življenja. Velika večina turističnih prenočišč ima prilagojen vsaj enega ali dva apartmaja oziroma sobe, predvsem za gibalno ovirane, vendar pa tega ne promovirajo ali pa so z informacijami zelo skopi. Težava je predvsem v tem, da turiste s posebnimi potrebami, v raznih toplicah, takoj umestijo v zdraviliški del, kar pa je zelo moteče za stranko, saj le-ta želi na svojem oddihu biti obravnavana kot vsi ostali gostje. Prav tako je največja težava v Sloveniji zimski turizem. Kljub pestri ponudbe, ne zasledimo ponudbe za invalide. Iz vsega zapisanega lahko sklepamo, da turistično agencijo za osebe s posebnimi potrebami potrebujemo in, kljub temu, da se vodilni tega ne zavedajo, predstavlja tržno priložnost, saj predstavlja invencijo v turizmu, ki bi jo bilo treba razviti v inovacijo. S temi in podobnimi težavami se že soočajo v turistični agenciji Premiki, ki deluje v okviru Zavoda ŠENT.
Ključne besede: inovacija, invalidi, osebe s posebnimi potrebami, socialni turizem, turistična agencija
Objavljeno v DKUM: 20.06.2013; Ogledov: 4212; Prenosov: 443
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, drugi del predstavlja praktični prikaz dela z empirično raziskavo. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge sem podrobneje predstavila in razčlenila terapevtsko jahanje, terapevtskega konja ter potek izobraževanja za hipoterapevta in inštruktorja jahanja za otroke s posebnimi potrebami. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen konjeniški klub, kjer sem praktično izvajala diplomsko nalogo, t. i. Konjeniški klub Zaton. Predstavljena sta otroka pri katerima sem sodelovala pri izvajanju terapevtskega jahanja. Za starše otrok in terapevte sem pripravila anketne vprašalnike in jih tudi analizirala. Iz analize anketnega vprašalnika je videti, da so starši s terapijami zadovoljni, terapije se jim zdijo varne, terapevti pa strokovno podkovani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Terapevtsko jahanje, hipoterapija, športno rekreativno jahanje za osebe s posebnimi potrebami, specialno pedagoško jahanje/voltižiranje, osebe s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2009; Ogledov: 5016; Prenosov: 587
Celotno besedilo (3,11 MB)