| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Tjaša Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Ključne besede: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 1528; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (937,08 KB)

2.
Problematika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava z davkom na dodano vrednost
Ines Rožanc, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtorica v magistrski nalogi analizira davčno obravnavo dejavnosti oseb javnega prava z vidika davka na dodano vrednost kot to določa Direktiva sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu DDV. Ker direktiva kot sicer zavezujoč pravni akt, ni neposredno uporabna v državah članicah EU, vsebuje pa določen cilj, ki ga morajo države članice EU doseči, pri čemer način in metodo uresničevanja tega cilja določijo nacionalni organi sami, je določbe zgoraj navedene direktive morala v svojo nacionalno zakonodajo kot polnopravna članica EU implementirati tudi Slovenija, zato so v magistrski nalogi analizirane tudi določbe slovenske DDV zakonodaje. Pomanjkanje davčne nevtralnosti in harmonizacije med državami članicami EU z vidika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava ter kompleksnost predpisov na tem področju predstavljajo glavne probleme, ki so posledica davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava v skladu z veljavno zakonodajo. V nalogi avtorica predstavi tudi možne rešitve te problematike, predvsem z vidika rešitve problema pomanjkanja davčne nevtralnosti v sistemu DDV. Opredelitev zasnove magistrske naloge. V prvem delu naloge, avtorica predstavi problematiko, obravnavano v magistrski nalogi, uporabljene metode dela ter postavi hipoteze, ki jih skozi nalogo tudi dokaže. V drugem delu sledi splošna predstavitev samega sistema DDV, predstavljene so različne pravne podlage z vidika razumevanje odnosa med evropskim in nacionalnim davčnim pravom ter zgodovina razvoja te davčne oblike v EU, s poudarkom na uvedbi in razvoju sistema DDV v Sloveniji. Analiza davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava z vidika DDV v skladu z Direktivo sveta 2006/112/ES ter Zakonom o davku na dodano vrednost in problemi, ki izhajajo iz take obravnave vsebuje tretji del naloge. Avtorica v četrtem delu naloge opravi tudi primerjavo obdavčitve določenih dejavnosti po posameznih državah, v petem delu pa predstavi možne rešitve obravnavane problematike. V zadnjem, šestem delu naloge, avtorica podaja zaključne ugotovitve, ki izhajajo iz v nalogi postavljenih hipotez.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, osebe javnega prava, izkrivljanje konkurence, delovanje kot organ oblasti, popolna obdavčitev, sistem povračil.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici