| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Napadi na pravosodne policiste
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 0

2.
Iskanje pogrešanih mladoletnih oseb
Sara Marija Loparič, 2020, diplomsko delo

Opis: Ko nekdo postane pogrešan, za seboj pusti strah in zmedenost, tako med policisti kot med nami, ki smo o tem obveščeni v javnosti. Skozi nalogo smo raziskali, kateri predpisi so potrebni za uspešno preiskovanje pogrešanih oseb in kako so pogrešane osebe opredeljene v zakonih v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Ker so policisti prvi, katerim se zatečemo v teh primerih, je na njih še toliko večje breme. Podrobneje smo opisali, kako poteka samo preiskovanje, kateri ukrepi so pomembni skozi celotno preiskovanje. Osebe se lahko izgubijo, zaidejo, storijo samomor ali postanejo žrtev kaznivega dejanja. V večini državah bodo po navadi hitro našli pogrešano osebo. Nekateri primeri pogrešanih oseb pa na žalost ostajajo nerešeni več let. Postopek raziskovanja se ločuje glede na starostno skupino in stanje pogrešanega. Razmere, ko človek »izgine«, so lahko zelo boleče z dolgotrajnimi učinki na družino in prijatelje, saj ne morejo vedeti, kje je njihova pogrešana oseba. Ko govorimo o osebah, ki kar naenkrat »izginejo«, policisti sumijo tudi morebitno smrt te žrtve, kot so samomori, nesreče, naravne smrti. Če pride do tega, morajo policisti imeti zadosti gradiva, da lahko identificirajo najdeno osebo (fotografije, DNK, prstni odtisi…). Poleg vseh teh obvez je pa zelo pomembno vzajemno sodelovanje med policijo in širšo javnostjo. Osredotočili smo se na preiskovanje pogrešanih mladoletnih oseb. Razlogi za pogrešanje so številni in raznoliki. Nas so zanimali, kakšni so ti razlogi. Podatke smo pridobili s tem, da smo pregledali literaturo, članke, spletne portale in povzeli ugotovitve ostalih avtorjev, ki so že raziskali že to področje. S tem raziskovanjem smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, kaj zajema to področje in kako pristopiti k samemu preiskovanju pogrešanih oseb. V Sloveniji se s tem področjem največ ukvarjajo policisti s pomočjo iskalnih oziroma reševalnih služb, organizacijami in detektivi. V prihodnje predlagamo, da posvetimo več svojega časa takšnim primerom in celotnem delu policije, prav tako ostalim, ki pomagajo k bolj učinkovitem preiskovanju.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniki, pogrešane osebe, žrtve kaznivih dejanj, iskanje pogrešanih oseb
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (668,18 KB)

3.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Specifičnost komuniciranja z različnimi ciljnimi skupinami v programih usposabljanje za življenjsko uspoešnost in programu za tretje življenjsko obdobje
Poljanka Gros, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja obravnavamo specifike komuniciranja pri različnih ciljnih skupinah. Osredotočamo se na komuniciranje v javno veljavnih programih neformalnega izobraževanja za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost in Programa za tretje življenjsko obdobje. Kot ciljne obravnavamo osebe, katerih značilnosti so zelo različne in hkrati nujne za upoštevanje pri izvajanju programa. V našem primeru so to starostniki, osebe s posebnimi potrebami ter manj izobraženi odrasli. Navajamo formalni okvir izobrazbe izvajalcev v teh programih in pomembnost nekaterih značilnosti izvajalca, ki so potrebne za uspešno komuniciranje s ciljno skupino. Poudarjamo pa tudi pomen priprav na samo izvedbo programa. Za uspešno komuniciranje v obravnavanih programih ni dovolj le formalna izobrazba, ki jo predpisana, ampak so ključni še drugi dejavniki, kot so: poznavanje in upoštevanje načel uspešnega komuniciranja, prepoznavanje in odpravljanje motenj ter napak v procesu komuniciranja, metode, tehnike in pripomočke za komuniciranje, prepoznavanje in obvladovanje nebesednega komuniciranja, sposobnost empatičnosti in aktivnega poslušanja ter poučenost o značilnostih ciljne skupine.
Ključne besede: komuniciranje, specifičnost komuniciranja, starostniki, osebe s posebnimi potrebami, osebe s pomanjkljivo izobrazbo, Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Program za tretje življenjsko obdobje
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 154; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Dostopni turizem: ovire in predlogi izboljšav za ciljno skupino obiskovalcev z mišično distrofijo
David Stupica, 2019, diplomsko delo

Opis: Z raziskavo v diplomskem projektu smo pregledali omejitve pri načrtovanju potovanj obolelih za mišično distrofijo in ugotovili, kako bi lahko tej ciljni skupini pomagali pri lažjem načrtovanju potovanj, s poudarkom na predlogih izboljšav, ki bi jih bilo treba narediti na posameznih lokacijah turistične ponudbe. Zaradi celovitega pogleda na obolele za mišično distrofijo in njihove potrebe smo v prvem delu naloge predstavili simptome mišične distrofije in pregledali trende na področju dostopnega turizma, kamor sodi tudi ponudba za distrofike. V raziskovalnem delu naloge je sodelovalo sedem intervjuvancev, obolelih za mišično distrofijo oziroma družinskih članov obolelih. Ugotovili smo, da se oboleli ne odpovedujejo potovanjem, vendar imajo kar nekaj težav z iskanjem lokacij oziroma destinacij, ki jim omogočajo brezskrbno dopustovanje. Pot običajno načrtujejo sami, le redko namreč za pomoč zaprosijo turistične agencije, ki jim bo zagotovo v pomoč celovita analiza ponudbe in ocena, kakšna ponudba je primerna za distrofike. Predlagamo tudi oblikovanje spletnega portala in/ali mobilne aplikacije, ki bi vso ponudbo za to ciljno skupino zbrala na enem mestu. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi dodatnemu izobraževanju turističnega kadra, kjer bi bilo potrebno razmišljati o vzpostavitvi novih študijskih programov za področja dela z gibalno oviranimi osebami, ki bi bili interdisciplinarni in bi vključevali znanja z različnih področij, med drugim turistično, socialno, geratološko in medicinsko področje.
Ključne besede: dostopni turizem, mišična distrofija, načrtovanje potovanja za osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe.
Objavljeno: 13.07.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (906,75 KB)

6.
Aspergerjev sindrom pri otroku
Lara Gramc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi. Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (499,97 KB)

7.
Detekcija osebe v globinski sliki s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež
Patrik Kokol, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati sistem za avtomatsko nastavljanje višine mize uporabniku z uporabo globinskega senzorja. S pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež smo uporabnika detektirali znotraj globinske scene ter tako izračunali njegovo višino. Na podlagi izračunane višine smo nastavili tudi pravilno višino mize za stoječi ali sedeči položaj uporabnika. Pri detekciji osebe v globinski sceni smo dosegli 85,5% natančnost po metriki preseka proti uniji (angl. Intersection over Union - IoU) in 92,3% natančnost po metriki F1. Napaka pri izračunu višine je v povprečju znašala 0,092 metra.
Ključne besede: nevronske mreže, konvolucijske nevronske mreže, umetna inteligenca, globoko učenje, detekcija osebe
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (16,56 MB)

8.
Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji
Ana Petrušić, 2020, diplomsko delo

Opis: Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji je danes zelo aktualna tema, ki zajema oba spola in vse starostne skupine. To pomeni, da je pogrešana oseba lahko moški ali ženska in da je lahko pogrešana oseba otrok, mladostnik ali pa odrasla oseba. Pogrešane osebe so vse tiste, ki so iz določenih razlogov odsotne iz okolij, kjer so bile pred tem prisotne, ter obstaja možnost, da potrebujejo pomoč (Policija, n. d.b). S pomočjo internetnih virov in intervjujev je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, da se s takšnimi primeri pri nas največ ukvarja policija, ki pa za kakovostnejše delo sodeluje z ostalimi organizacijami ali posamezniki, kot na primer z organizacijami za pomoč in zaščito, detektivi, družinskimi člani ... Vsi postopki iskanja pogrešanih oseb niso enaki in so odvisni od primera do primera. Razlika je v tem, ali začnejo iskalno akcijo takoj ali pa najprej opravijo razgovore z osebami, ki so povezane s pogrešano osebo, in potem z iskalno akcijo, ki jo lahko ponovijo večkrat, če je potrebno. Podatki raziskave so pokazali, da so pri uspešnem iskanju pogrešanih oseb najbolj pomembne informacije, ki jih pridobi policija. V diplomskem delu je proučevana zakonodaja, ki predstavlja problematiko našega področja in se je izkazala za ustrezno. Potrebne bi bile določene zakonske izboljšave, ki bi policiji pripomogle pri kakovostnejšem iskanju pogrešanih oseb. Pri proučevanju razpoložljivih statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je za Slovenijo značilen naraščajoč trend števila pogrešanih oseb. Vsako leto imamo od 250 do 400 primerov pogrešanih oseb. Število pogrešanih oseb se je v delu primerjalo z dvema članicami Evropske unije, in sicer Hrvaško in Italijo, in ugotovljeno je bilo, da je število pogrešanih oseb pri nas veliko manjše. Kljub ugotovitvam predlagamo, da v prihodnosti namenimo več pozornosti področju dela policije pri iskanju pogrešanih oseb. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da se s pogrešanimi osebami ukvarjajo tudi drugi, detektivske organizacije, ki bi lahko na tem področju imele v prihodnosti nekaj več pooblastil pri zbiranju podatkov o pogrešanih osebah.
Ključne besede: diplomske naloge, pogrešane osebe, informacije, sodelovanje, iskanje, policija
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 405; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (356,76 KB)

9.
Funkcionalna oblačila za paraplegike
Lidija Fras Zemljič, Ana Kramer, Zdenka Peršin, Andreja Rudolf, Olivija Plohl, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: tekstilni materiali, konstruiranje in modeliranje, paraplegiki, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno: 20.05.2020; Ogledov: 291; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (367,89 KB)

10.
Izkušnje negovalnega osebja z uporabo lutke pri stanovalcih z demenco
Barbara Mrkša, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Demenca postaja vse bolj razširjena bolezen in predstavlja zdravstveni in socialni izziv. Z napredkom so se vedno bolj začele uveljavljati nefarmakološke oblike pomoči osebam z demenco. Takšne oblike osebam lajšajo simptome demence ter jih pomirjajo. Eden takšnih pristopov je terapevtska uporaba lutk. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutke pri osebah z demenco. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z eksperimentalnim dizajnom. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz dveh sklopov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike ter metodo tematske analize besedila. Rezultati: Udeleženci v raziskavi so izrazili pozitivne izkušnje z uporabo lutke pri stanovalcih z demenco. Izkušnje negovalnega osebja so pokazale, da so osebe z demenco, ki so uporabljale lutke, bolj umirjene, aktivno so sodelovale pri dnevnih aktivnostih, bile so bolj pogovorljive in družabne. Podatki kažejo, da je bilo zaznanih manj konfliktov. Izkušnje udeležencev v raziskavi kažejo, da so osebe z demenco, ki uporabljajo lutko v terapevtske namene, bolj vodljive. Manj je bilo zaznanega tavanja. Diskusija in zaključek: Člani tima zdravstvene nege in oskrbe so bili nad terapijo z lutko navdušeni in bodo z njeno uporabo še nadaljevali. Pomembno je, da si osebe z demenco lutko izberejo same in jih ne silimo v uporabo. Kadar je pristop k uporabi lutke pravilno predstavljen in izveden, je več možnosti za pozitivne rezultate.
Ključne besede: osebe z demenco, pristopi v zdravstveni obravnavi, terapija z lutko, učinki terapije z lutko, mnenje zaposlenih.
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (961,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici