1. Pravna zaščita in izzivi varstva človekovih pravic prisilno hospitaliziranih oseb v sloveniji : magistrsko deloLara Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo.
Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.
Ključne besede: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjo
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
2. Uporaba službenih psov za identifikacijo osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Podgrajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uporaba službenih psov za identifikacijo oseb na podlagi vonja sega več stoletij nazaj, ko so ljudje začeli prepoznavati in izkoriščati izjemne sposobnosti pasjega voha za različne naloge. Že v času Antike so psi pomagali pri lovu in zaščiti, a njihova uporaba v bolj specializiranih vlogah, kot je identifikacija oseb, se je razvila kasneje.
Vsak človek ima svoj edinstven vonj, ki ga sestavljajo kompleksne kombinacije hlapnih spojin na koži. Ta individualni vonj je tako specifičen, da omogoča identifikacijo osebe zgolj na podlagi vonja, kar je pomembno v forenzični znanosti. Odorologija, znanstvena disciplina, ki preučuje vonje, preko dveh pristopov izvaja identifikacijo oseb preko vonja. En pristop vključuje uporabo instrumentalne tehnologije, drugi pa posebej usposobljene pse. Pasji vohalni sistem je izjemno občutljiv, kar omogoča učinkovito prepoznavanje vonjev. Vzorčenje vonjev je zelo pomemben postopek pri uporabi službenih psov za identifikacijo oseb v kriminalističnih preiskavah. Gre za zbiranje in shranjevanje vonjav, ki jih oddaja človeško telo, ali predmetov, najdenih na kraju kaznivega dejanja. Vonji se vzorčijo z uporabo sterilnih materialov, kot so posebni nosilci vonja, ki se nato shranijo v nepredušnih posodah, da se prepreči kontaminacija. Vzorci se nato uporabljajo pri identifikaciji tako, da pes povonja sporni vzorec vonja, zavarovan s kraja kaznivega dejanja, ter mora poiskati ujemajoči vonj med vzorci primerjalnih vonjev, ki vključujejo tudi vonj morebitnih osumljencev.
Postopki identifikacije oseb s pomočjo službenih psov se med državami razlikujejo, kar se odraža v različnih tehnikah zbiranja vonjev s kraja dejanja, v številu primerjalnih vzorcev, ponovitvah preizkusov, usposabljanju psov itd. Čeprav takšni dokazi v Sloveniji še niso priznani, se v drugih državah že uspešno uporabljajo kot posredni dokazi na sodiščih.
Ključne besede: službeni psi, policija, odorologija, identifikacija oseb, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (841,46 KB) |
3. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Harmonizacija davkov v Evropski UnijiDženita Mustić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Ključne besede: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 83
Celotno besedilo (975,87 KB) |
5. Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Sešek, 2024, diplomsko delo Opis: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Ključne besede: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. |
7. Kvalitativna analiza iskanja pogrešanega letalaGorazd Žnidarič, Srečko Krope, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, iskalne akcije, iskanje pogrešanih oseb, letala, zračni promet, letalski promet, nesreče
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 8
Celotno besedilo (250,19 KB) |
8. Ciljno iskanje oseb z mednarodno tiralicoDušan Kerin, Anton Dvoršek, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: iskanje oseb, tiralica, mednarodna tiralica, Europol, Interpol, Eurojust, Sirene
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 12
Celotno besedilo (228,05 KB) |
9. |
10. |
