| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Demosova plebiscitna pobuda: analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990
Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje.
Ključne besede: zgodovina Slovenije, plebiscit, 1990, osamosvojitev Slovenije, sestanek v Poljčah
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Od neuspešnega nasilnega do uspešnega nenasilnega boja: od upora sepojev do osamosvojitve Indije : od upora sepojev do osamosvojitve Indije
Martin Utroša, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu primerjamo neuspešnost nasilnega in uspešnost nenasilnega boja v Indiji. Obravnavamo obdobje od upora sepojev leta 1857 do osamosvojitve Indije leta 1947. Indijska podcelina je od 17. stoletja dalje bila pod Britansko vzhodnoindijsko družbo, katera si je postopoma priključevala številne province in izpodrinila moč tamkajšnjega mogulskega imperija ter drugih vladarjev podceline. Britanska represija nad domačini in nespoštovanje tamkajšnjih verskih tradicij sta vodili do upora sepojev (indijskih vojakov družbe) leta 1857. Upor so Britanci krvavo zatrli, indijske muslimane pa so označili kot krivce za upor, ker so Britanci bili pristranski do hindujcev. Odnos med muslimani in hindujci se je zaradi tega poslabšal, medtem ko se je odnos med muslimani in Britanci proti koncu 19. stoletja izboljšal. Zaradi dviga indijskega nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki naj bi zastopal interes indijskega prebivalstva, vendar je muslimanski del bil slabo zastopan, zato so muslimani v začetku 20. stoletja ustanovili Muslimansko ligo. Med prvo svetovno vojno leta 1915 se je v Indijo vrnil Mahatma Gandhi. Leta 1920 je začel svoje gibanje nenasilnega boja za indijsko neodvisnost. S programi nekooperacije, državljanske neposlušnosti in številnih gladovanj je prepričal Indijski nacionalni kongres, da je prevzel njegove metode in se pretvoril v pravo politično stranko. Gandhi in Mohammed Ali Jinnah, kasnejši predsednik Muslimanske lige, sta v začetku 20. stoletja stremela k enotni neodvisni Indiji, vendar je sčasoma nastala ideja o ločeni muslimanski državi v 30-ih letih 20. stoletja. Posledično sta nastali dve ločeni državni entiteti, Indija in Pakistan, oba dominiona Velike Britanije.
Ključne besede: Indija, upor sepojev, vzhodnoindijska družba, britanski radž, Mahatma Gandhi, osamosvojitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 690; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

3.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, magistrsko delo

Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

4.
Delovanje slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let
Tomaž Čas, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati delovanje slovenske milice v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja in javno mnenje o milici v tem času. Pri tem je dan posebni poudarek akciji »Sever« v letu 1989 ter vlogi in aktivnosti milice pri drugih osamosvojitvenih procesih, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije. V okviru tega je v začetku obravnavan tudi koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil kot posebnost slovenskega naroda prepoznan že v času druge svetovne vojne in je temeljil na vsesplošnem ljudskem odporu zoper vsakogar. Ob tem pa je namen prispevka tudi ugotoviti, kakšen ugled je milica uživala v tem času ter kako je dokazovala visoko profesionalnost in lojalnost do slovenskega naroda ter domoljubje do svoje domovine in pravilni odnos do razvoja demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja. Metode: V skladu z namenom prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda in predvsem analiza vsebin primarnih ter sekundarnih pisnih virov in dokumentov o delu milice povezanih predvsem z demokratičnimi ter osamosvojitvenimi procesi v Republiki Sloveniji in akcije »Sever« ter slovenskega javnega mnenja v tem času. Ugotovitve: Prispevek predstavlja ugotovitve analize, ki potrjujejo visoko stopnjo profesionalnosti pri delovanju milice in njeno pomembno vlogo v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. V času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov je ugotovljena tudi visoka stopnja zaupanja javnosti do dela milice oziroma do miličnikov. Sledi ocena, da je slovenska milica v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov uživala velik ugled ter dokazovala, poleg visoke profesionalnosti, tudi lojalnost do slovenskega naroda in domoljubje do svoje domovine, kar se danes kaže skozi njeno javno podobo in odnosom do spomina ter vrednotenjem ključnih dogodkov iz naše pretekle in novejše zgodovine. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na delovanje slovenske milice v času demokratičnih ter osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja. Uporabnost analize je zelo pomembna za razumevanje vloge milice v tem času ter njene profesionalnosti in pripadnosti slovenskemu narodu, njen odnos do domoljubja in javno mnenje o njej. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize bodo uporabne kot prispevek k razumevanju pomembne vloge slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja ter za vrednotenje ugleda milice, njene lojalnosti in pripadnosti do slovenskega naroda, javnega mnenja o njej ter domoljubja do svoje ožje domovine Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Vloga slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja je obravnavana in predstavljena z vidika njenega pomembnega delovanja in profesionalnosti, njene pripadnosti ter lojalnosti slovenskemu narodu in domoljubja do svoje domovine. Prvič pa je v tej zvezi in na ta način prikazano tudi slovensko javno mnenje o milici v času akcije »Sever« oziroma v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: milica, profesionalnost, demokratični procesi, osamosvojitev, javno mnenje, akcija "Sever", Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 952; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: med patriotizmom in jugonostalgijo
Jelko Meolic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1265; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
PROPAD VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA
Maja Bezenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov.
Ključne besede: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
SLOVENCI V ARGENTINI MED LETI 1960-1991 V LUČI SVOBODNE SLOVENIJE
Vanja Vukalič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izseljevanje v Argentino iz slovenskega etničnega prostora med leti 1960 in 1991 je v tem diplomskem delu predstavljeno predvsem z vidika tednika Svobodna Slovenija. Slovensko izseljenstvo se je v Argentini začelo organizirati, da bi se tako ohranilo nadaljnje dogajanje in ohranjanje etnične identitete v izseljenstvu. Izseljenska kultura je mešanica mnogih dejavnikov in je prav zaradi tega zanimiva za preučevanje, zato je moj namen tega diplomskega dela prikaz organiziranosti Slovencev v Argentini na kulturnem, političnem in verskem področju. Vsa organizacija in razne dejavnosti so temeljile na prostovoljnem delu, kar je bilo izjemnega pomena za dobro oblikovano slovensko skupnost v Argentini, kar pa je dajalo občutek skupinske pripadnosti tudi izven slovenskih meja. V diplomskem delu bo na podlagi časopisnega poročanja tednika Svobodna Slovenija opisana organiziranost Slovencev in razmere v Argentini. V središču ni prikaz le izseljevanje Slovencev, temveč tudi pregled organizacije Slovencev v okviru društev, v okviru slovenske katoliške cerkve in v okviru slovenskih narodnih domov.
Ključne besede: izseljenstvo, Svobodna Slovenija, Slovenci v Argentini, osamosvojitev, organiziranost
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

8.
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV MED ETNIČNIMI IN IDEOLOŠKIMI INTERPRETACIJAMI
Jan Borucky, 2015, diplomsko delo

Opis: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Objavljeno v DKUM: 22.12.2015; Ogledov: 1221; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
VLOGA PODOB PRI OBLIKOVANJU NACIONALNE IDENTITETE - PRIMER OGLASA "GOSTJE PRIHAJAJO"
Ana Štruc, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga je sestavljena iz treh delov. V prvem delu je obravnavana vizualna kultura, podoba, načini branja, oblikovanje pomenov, pristop aktivnega občinstva, medijski diskurz. Nato se ukvarjam s vprašanjem identitete, kako se le-ta oblikuje, kako na razvoj slednje vplivajo mediji in oglaševanje, nadaljujem pa s pregledom teorij in raziskav nacionalne identitete. Sklop zaključim s slovensko nacionalno identiteto, iz katere sledi tretji del naloge – študija oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986, ki je bil del kampanje, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije ustvarjala oglaševalska agencija Studio Marketing. Številnim se je prav ta del večletne akcije skupaj z znamenitim sloganom “Slovenija, moja dežela” v spomin vtisnil tudi kot označevalec časa tik pred osamosvojitvijo. Več kot dvajset let pozneje se je ista agencija odločila, da slogan znova obudi, tokrat za potrebe oglaševanja nizozemske blagovne znamke Spar. Študija konkretnega primera razjasni, kako podobe oblikujejo pomene tudi na nacionalni ravni in kako lahko spreminjanje konteksta, časa, cilja in tudi naročnika oglasa, vpliva na sprejemanje istih podob na drugačen način.
Ključne besede: podobe, oglaševanje, pomeni, nacionalna identiteta, kontekst, Slovenija, osemdeseta, osamosvojitev
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1594; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
ZAPOSLITEV IN OSAMOSVOJITEV MLADIH
Mojca Tavčar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: »Zaposlitev in osamosvojitev mladih« je tema, ki že nekaj časa polni ne samo slovenske, temveč tudi svetovne medije, zato smo se odločili, da o tej problematiki zberemo čim več informacij in jo podrobneje predstavimo tudi mi v naši diplomski nalogi. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili pojme mladi, zaposlovanje mladih in osamosvojitev. Predstavili smo kakšen je ekonomski položaj mladih, njihova izobrazba, opisali različne oblike evropskih modelov prehodov v odraslost, izziv zaposlitve današnjega časa, ključ za uspešen razvoj družbe, pregledali kako je s stanovanjskim problemom, ter kakšne so oblike lastništva stanovanj. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo na temo procesa njihove osamosvojitve izvedli med mladimi. Ugotovili smo koliko delovnih izkušenj so pridobili z delom preko študentskega servisa, kakšne so prednosti iskalcev zaposlitve, kje vse mladi spremljajo zaposlitvene oglase in na kakšna delovna mesta se prijavljajo. Raziskali smo tudi koliko mladih se je že osamosvojilo in kje bivajo. V zaključnem delu smo podali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: mladi, zaposlitev, delovne izkušnje, osamosvojitev mladih
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 1831; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (745,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.85 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici