| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLITIČNO DELOVANJE JANEZA JANŠE OD LETA 1988 DO LETA 1992
Karmen Kozmus, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 obravnava Janševo vlogo pri oblikovanju Slovenske vojske in pri osamosvojitvi Slovenije. Osredotoča se na njegovo prizadevanje za uveljavitev demokracije in padec komunizma. S pomočjo literature, internetnih virov, časopisnih člankov in mnenja volivcev in volivk oblikuje mnenje o političnem pomenu Janeza Janše. Na ta način pride do sklepa, da je Janša eden izmed voditeljev slovenske pomladi in eden glavnih tvorcev svobodne ter suverene Slovenije. K rezultatu prispeva tudi analiza ankete, ki so jo rešili vojni veterani. Več kot polovica jih je Janši pripisala pozitivno vlogo v omenjenem obdobju. V nalogi je omenjen tudi nasproten vidik posameznikov o Janševi vlogi in pomenu. Mnenje je osredotočeno predvsem na Janševe karakterne značilnosti. V sklepnem delu naloge je avtorica izpostavila lastno mnenje o omenjenem obdobju ter navedla nekatere možnosti drugačnega razpleta slovenskih teženj po osamosvojitvi in nekaj predlogov za ponovno enotnost političnega prostora, ki je bila prisotna med osamosvojitvijo Republike Slovenije.
Ključne besede: Janez Janša, slovenska pomlad, demokracija, Slovenska vojska, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2521; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (861,04 KB)

3.
Aktivnosti pomurske milice v vojni za Slovenijo : diplomsko delo
Tomislav Habulin, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: policija, milica, Slovenija, osamosvojitev, vojna, 1991, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2011; Ogledov: 850; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (653,36 KB)

4.
5.
VLOGA DEMOSA V PROCESU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN DEMOKRATIZACIJE
Andreja Valič Zver, 2012, doktorska disertacija

Opis: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Ključne besede: Demos; nacionalno vprašanje; demokratizacija; oblikovanje slovenske nacionalne identitete; slovenska pomlad; plebiscit; demokratične volitve; vojna za osamosvojitev; pričevanja.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 2392; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

6.
ZUNANJEPOLITIČNI ASPEKT SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
Marko Đekić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine s poudarkom na mednarodnih dogodkih oz. zunanjepolitičnem udejstvovanju slovenskih diplomatov, ki so vplivali na mednarodno priznanje Republike Slovenije kot neodvisne in suverene države. Gre za kratko obdobje, v katerem je Slovenija izpolnila vse pogoje za demokratično ureditev in se osvobodila spon zastarelega totalitarizma in unitarizma. Njena vizija je bila jasna: postati polnopravna evropska država in članica Združenih narodov. Kljub temu da je bila Slovenija na bojišču sama in na mnogih mednarodnih pogovorih omalovaževana kot začetnica konfliktov, je bilo jasno, da od zadanih ciljev ne bo odstopila. Nekateri pomembni tuji državniki so v njej videli zgodbo o uspehu ter razumeli težnjo naroda, ki je ujet v okosteneli komunizem in se želi osvoboditi ter demokratizirati. Ravno zato, pa tudi zavoljo dejstva, da so zvezne jugoslovanske oblasti stopnjevale svojo agresijo tudi drugod po Balkanu, je Slovenija dobivala vse več mednarodne podpore, saj so številni zagovorniki enotne Jugoslavije končno spregledali dejansko stanje v državi. Uvideli so, da je demokratizacija celotne Jugoslavije nemogoča in končno privolili v t. i. razdružitev. Konec leta 1991, formalno pa v začetku leta 1992 je bila mednarodna javnost po številnih klavrnih poskusih ustavitve spopadov na Balkanu končno zrela za priznanje Slovenije kot samostojne in suverene evropske države.
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, konferenca o Jugoslaviji, demokracija, vojna za Slovenijo, jugoslovanska kriza
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 1121; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2427; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
VLOGA PODOB PRI OBLIKOVANJU NACIONALNE IDENTITETE - PRIMER OGLASA "GOSTJE PRIHAJAJO"
Ana Štruc, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga je sestavljena iz treh delov. V prvem delu je obravnavana vizualna kultura, podoba, načini branja, oblikovanje pomenov, pristop aktivnega občinstva, medijski diskurz. Nato se ukvarjam s vprašanjem identitete, kako se le-ta oblikuje, kako na razvoj slednje vplivajo mediji in oglaševanje, nadaljujem pa s pregledom teorij in raziskav nacionalne identitete. Sklop zaključim s slovensko nacionalno identiteto, iz katere sledi tretji del naloge – študija oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986, ki je bil del kampanje, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije ustvarjala oglaševalska agencija Studio Marketing. Številnim se je prav ta del večletne akcije skupaj z znamenitim sloganom “Slovenija, moja dežela” v spomin vtisnil tudi kot označevalec časa tik pred osamosvojitvijo. Več kot dvajset let pozneje se je ista agencija odločila, da slogan znova obudi, tokrat za potrebe oglaševanja nizozemske blagovne znamke Spar. Študija konkretnega primera razjasni, kako podobe oblikujejo pomene tudi na nacionalni ravni in kako lahko spreminjanje konteksta, časa, cilja in tudi naročnika oglasa, vpliva na sprejemanje istih podob na drugačen način.
Ključne besede: podobe, oglaševanje, pomeni, nacionalna identiteta, kontekst, Slovenija, osemdeseta, osamosvojitev
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

9.
ZAPOSLITEV IN OSAMOSVOJITEV MLADIH
Mojca Tavčar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: »Zaposlitev in osamosvojitev mladih« je tema, ki že nekaj časa polni ne samo slovenske, temveč tudi svetovne medije, zato smo se odločili, da o tej problematiki zberemo čim več informacij in jo podrobneje predstavimo tudi mi v naši diplomski nalogi. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili pojme mladi, zaposlovanje mladih in osamosvojitev. Predstavili smo kakšen je ekonomski položaj mladih, njihova izobrazba, opisali različne oblike evropskih modelov prehodov v odraslost, izziv zaposlitve današnjega časa, ključ za uspešen razvoj družbe, pregledali kako je s stanovanjskim problemom, ter kakšne so oblike lastništva stanovanj. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo na temo procesa njihove osamosvojitve izvedli med mladimi. Ugotovili smo koliko delovnih izkušenj so pridobili z delom preko študentskega servisa, kakšne so prednosti iskalcev zaposlitve, kje vse mladi spremljajo zaposlitvene oglase in na kakšna delovna mesta se prijavljajo. Raziskali smo tudi koliko mladih se je že osamosvojilo in kje bivajo. V zaključnem delu smo podali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: mladi, zaposlitev, delovne izkušnje, osamosvojitev mladih
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (745,32 KB)

10.
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV MED ETNIČNIMI IN IDEOLOŠKIMI INTERPRETACIJAMI
Jan Borucky, 2015, diplomsko delo

Opis: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 444; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici