Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu primerjamo neuspešnost nasilnega in uspešnost nenasilnega boja v Indiji. Obravnavamo obdobje od upora sepojev leta 1857 do osamosvojitve Indije leta 1947. Indijska podcelina je od 17. stoletja dalje bila pod Britansko vzhodnoindijsko družbo, katera si je postopoma priključevala številne province in izpodrinila moč tamkajšnjega mogulskega imperija ter drugih vladarjev podceline. Britanska represija nad domačini in nespoštovanje tamkajšnjih verskih tradicij sta vodili do upora sepojev (indijskih vojakov družbe) leta 1857. Upor so Britanci krvavo zatrli, indijske muslimane pa so označili kot krivce za upor, ker so Britanci bili pristranski do hindujcev. Odnos med muslimani in hindujci se je zaradi tega poslabšal, medtem ko se je odnos med muslimani in Britanci proti koncu 19. stoletja izboljšal. Zaradi dviga indijskega nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki naj bi zastopal interes indijskega prebivalstva, vendar je muslimanski del bil slabo zastopan, zato so muslimani v začetku 20. stoletja ustanovili Muslimansko ligo. Med prvo svetovno vojno leta 1915 se je v Indijo vrnil Mahatma Gandhi. Leta 1920 je začel svoje gibanje nenasilnega boja za indijsko neodvisnost. S programi nekooperacije, državljanske neposlušnosti in številnih gladovanj je prepričal Indijski nacionalni kongres, da je prevzel njegove metode in se pretvoril v pravo politično stranko. Gandhi in Mohammed Ali Jinnah, kasnejši predsednik Muslimanske lige, sta v začetku 20. stoletja stremela k enotni neodvisni Indiji, vendar je sčasoma nastala ideja o ločeni muslimanski državi v 30-ih letih 20. stoletja. Posledično sta nastali dve ločeni državni entiteti, Indija in Pakistan, oba dominiona Velike Britanije.
Ključne besede: Indija, upor sepojev, vzhodnoindijska družba, britanski radž, Mahatma Gandhi, osamosvojitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 893; Prenosov: 96
Celotno besedilo (4,08 MB)

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati delovanje slovenske milice v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja in javno mnenje o milici v tem času. Pri tem je dan posebni poudarek akciji »Sever« v letu 1989 ter vlogi in aktivnosti milice pri drugih osamosvojitvenih procesih, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije. V okviru tega je v začetku obravnavan tudi koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil kot posebnost slovenskega naroda prepoznan že v času druge svetovne vojne in je temeljil na vsesplošnem ljudskem odporu zoper vsakogar. Ob tem pa je namen prispevka tudi ugotoviti, kakšen ugled je milica uživala v tem času ter kako je dokazovala visoko profesionalnost in lojalnost do slovenskega naroda ter domoljubje do svoje domovine in pravilni odnos do razvoja demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja. Metode: V skladu z namenom prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda in predvsem analiza vsebin primarnih ter sekundarnih pisnih virov in dokumentov o delu milice povezanih predvsem z demokratičnimi ter osamosvojitvenimi procesi v Republiki Sloveniji in akcije »Sever« ter slovenskega javnega mnenja v tem času. Ugotovitve: Prispevek predstavlja ugotovitve analize, ki potrjujejo visoko stopnjo profesionalnosti pri delovanju milice in njeno pomembno vlogo v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. V času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov je ugotovljena tudi visoka stopnja zaupanja javnosti do dela milice oziroma do miličnikov. Sledi ocena, da je slovenska milica v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov uživala velik ugled ter dokazovala, poleg visoke profesionalnosti, tudi lojalnost do slovenskega naroda in domoljubje do svoje domovine, kar se danes kaže skozi njeno javno podobo in odnosom do spomina ter vrednotenjem ključnih dogodkov iz naše pretekle in novejše zgodovine. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na delovanje slovenske milice v času demokratičnih ter osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja. Uporabnost analize je zelo pomembna za razumevanje vloge milice v tem času ter njene profesionalnosti in pripadnosti slovenskemu narodu, njen odnos do domoljubja in javno mnenje o njej. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize bodo uporabne kot prispevek k razumevanju pomembne vloge slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja ter za vrednotenje ugleda milice, njene lojalnosti in pripadnosti do slovenskega naroda, javnega mnenja o njej ter domoljubja do svoje ožje domovine Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Vloga slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja je obravnavana in predstavljena z vidika njenega pomembnega delovanja in profesionalnosti, njene pripadnosti ter lojalnosti slovenskemu narodu in domoljubja do svoje domovine. Prvič pa je v tej zvezi in na ta način prikazano tudi slovensko javno mnenje o milici v času akcije »Sever« oziroma v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: milica, profesionalnost, demokratični procesi, osamosvojitev, javno mnenje, akcija "Sever", Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1015; Prenosov: 35
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov.
Ključne besede: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1661; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Objavljeno v DKUM: 22.12.2015; Ogledov: 1312; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: »Zaposlitev in osamosvojitev mladih« je tema, ki že nekaj časa polni ne samo slovenske, temveč tudi svetovne medije, zato smo se odločili, da o tej problematiki zberemo čim več informacij in jo podrobneje predstavimo tudi mi v naši diplomski nalogi. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili pojme mladi, zaposlovanje mladih in osamosvojitev. Predstavili smo kakšen je ekonomski položaj mladih, njihova izobrazba, opisali različne oblike evropskih modelov prehodov v odraslost, izziv zaposlitve današnjega časa, ključ za uspešen razvoj družbe, pregledali kako je s stanovanjskim problemom, ter kakšne so oblike lastništva stanovanj. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo na temo procesa njihove osamosvojitve izvedli med mladimi. Ugotovili smo koliko delovnih izkušenj so pridobili z delom preko študentskega servisa, kakšne so prednosti iskalcev zaposlitve, kje vse mladi spremljajo zaposlitvene oglase in na kakšna delovna mesta se prijavljajo. Raziskali smo tudi koliko mladih se je že osamosvojilo in kje bivajo. V zaključnem delu smo podali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: mladi, zaposlitev, delovne izkušnje, osamosvojitev mladih
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 1947; Prenosov: 229
Celotno besedilo (745,32 KB)