| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 111; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Osamljenost stanovalcev v domovih za starejše
Mateja Lavbič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 322; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

3.
Osamljenost in eskapizem pri gledalcih prenosov v živo
Ana Lubej, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletne platforme, ki omogočajo prenos videovsebin v živo, so z razvojem tehnologij postale del vsakdanjika marsikaterega uporabnika svetovnega spleta. Primer take platforme je Twitch, ki svojim uporabnikom omogoča prenos igranja videoiger in drugih dejavnosti v živo. Twitch omogoča interakcijo med »streamerji« (slov. ustvarjalci vsebin) in gledalci. Gledalci se lahko odločijo, da se bodo naročili na streamerjev kanal in mu bodo sledili, redno spremljanje pa omogoča oblikovanje odnosov med streamerji in gledalci. V raziskavi smo raziskali odnos med gledanjem prenosov v živo, osamljenostjo, eskapizmom, subjektivnim blagostanjem, občutkom virtualne skupnosti na eni strani ter anksioznostjo, depresivnostjo in stresom na drugi strani. Vzorec raziskave je zajemal 485 udeležencev, starih med 18 in 55 let. Udeleženci so v povprečju prenose v živo spremljali 20,86 ur, v razponu od 1 ure do 150 ur. Za namen raziskave so udeleženci izpolnili vprašalnike UCLA, DASS-21, SOVC, SWLS in lestvico eskapizma. Ugotovili smo, da so tisti posamezniki, ki tedensko veliko svojega časa namenijo spremljanju prenosov v živo, tudi bolj osamljeni in poročajo o nižjem subjektivnem blagostanju. Nadalje smo ugotovili, da se spremljanje prenosov v živo na Twitchu pozitivno povezuje z odmikanjem od sebstva, ne pa tudi z razširjanjem sebstva. Udeleženci, ki poročajo o močnejšem občutku virtualne skupnosti, se v doživljanju občutkov osamljenosti pomembno razlikujejo od udeležencev, ki poročajo nasprotno. Tisti uporabniki Twitcha, ki poročajo o pogostejšem doživljanju občutkov depresivnosti, prav tako poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem. Prav tako smo ugotovili, da je pri uporabnikih Twitcha stopnja subjektivnega blagostanja manjša pri tistih posameznikih, ki gledajo prenose v živo in hkrati poročajo o stresu, anksioznosti, ali depresivnosti, kot pri posameznikih, ki ne poročajo o tem. Potrebne so še nadaljnje raziskave, ki bi preučile dejavnike, ki vplivajo na problematično spremljanje prenosov v živo, oziroma dejavnike, ki pozitivno vplivajo na uporabnike Twitcha. Te raziskave bi lahko prispevale k načrtovanju možnih intervencij oziroma k nudenju pomoči tistim uporabnikom Twitcha, ki pogosto doživljajo občutke anksioznosti, depresivnosti in stresa, so osamljeni oziroma poročajo o nizkem zadovoljstvu z življenjem.
Ključne besede: prenosi v živo, eskapizem, osamljenost, blagostanje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 399; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 545; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2020; Ogledov: 786; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

6.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 686; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

7.
Družbena omrežja in socialna izolacija : diplomsko delo
Miran Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Pojav družbenih omrežij je s sabo prinesel veliko sprememb v vsakdanjem življenju. Obstaja teorija, da družbena omrežja povečujejo občutek socialne izolacije. V diplomskem delu smo raziskovali prav to vez med uporabo družbenih omrežij in povečanim občutkom socialne izolacije. V teoretičnem delu smo opisali pojme družbeno omrežje, socialna izolacija in socialna vključenost. Predstavili smo tudi lastnosti družbenih omrežij, individualne dejavnike osamljenosti ter povezavo med družbenimi omrežji in socialno izolacijo. Empirični del je zajemal raziskavo ankete, v kateri je sodelovalo 112 udeležencev. Na podlagi njihovih odgovorov smo naredili analizo, ki nam je dala večji vpogled v to problematiko.
Ključne besede: socialna izolacija, družbena omrežja, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1011; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Ključne besede: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1039; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
POVEZANOST UPORABE INTERNETA Z OBČUTKOM OSAMLJENOSTI IN DEPRESIVNOSTJO PRI MLADOSTNIKIH
Eva Štangelj, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba interneta je postala del vsakdana vsakega posameznika, hkrati pa je prinesla s sabo številne pozitivne kot tudi negativne vplive na naše življenje. Mnenja o posledicah uporabe interneta pri mladostnikih so deljena že od samega začetka. Po eni strani teoretiki poudarjajo, kako je uporaba interneta škodljiva za odraščajočo mladino, po drugi strani pa menijo, da spodbuja kreativnost in krepi medsebojne odnose. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu proučili razširjenost, koristi in slabosti uporabe interneta, obdobje mladostništva z njegovimi karakteristikami ter vpliv uporabe interneta na osamljenost in depresivnost. V eksperimentalnem delu raziskave smo se osredotočili na proučevanje namena uporabe interneta pri mladostnikih v Sloveniji ter povezanost uporabe interneta z občutkom osamljenosti in depresivnosti.
Ključne besede: mladostniki, uporaba interneta, osamljenost, depresivnost.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2017; Ogledov: 1138; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
PROBLEMATIKA OSAMLJENOSTI STAREJŠIH V DOMOVIH ZA UPOKOJENCE
Maja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse bolj zavedamo kakovosti lastnega življenja in življenja naših bližnjih. Tako tudi kakovost starostnikov predstavlja vedno večjo prioriteto v institucionalnem varstvu. To vse prinaša določene spremembe in izboljšave, ki omogočajo starostnikom storitve, kakršne si želijo in potrebujejo. Kakovostne storitve so dobra naložba v prihodnost in tega se zaveda vodilni kader v domovih za ostarele. Ustanove se trudijo, da bi stremele k novostim in spremembam, ki vodijo v kakovost in izboljšanje življenja starostnikov. Diplomskega delo se začne s predstavitvijo termina starost in osamljenost. Ta dva pojma sta v povezavi in v veliki meri vplivata na starostnike. Osamljenost je velik problem naše družbe, saj velikokrat raje pogledamo stran, kot se soočimo s tovrstno problematiko. V delu je prikazano, kako se starostniki spopadajo z boleznijo in kako poteka njihovo zdravljenje. Spopadanje z boleznijo pušča določene posledice in naša odgovornost je, da se seznanimo s posledicami in ukrepi. Z osamljenostjo se srečujejo starostniki, ki živijo v lastnem domu in prav tako tudi oskrbovanci domov. V delu so predstavljeni dvojni domovi, javni in zasebni. Želeli smo predstaviti delovanje in storitve domov, kako se razlikujejo ter kakšna je njihova ponudba. Podrobneje smo analizirali delovanje Doma Danice Vogrinec, kjer smo izvedli ankete in intervju z delavko doma. Intervju smo izvedli tudi z dvema starejšima osebama, ki imata drugačna pogleda na preselitev v dom. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, kako različne so ocene starostnikov o domovih za ostarele.
Ključne besede: starostnik, osamljenost, bolezen, depresija, dom za starostnike
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 2325; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (937,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici