| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Angelina Moćić, 2023, diplomsko delo

Opis: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju. Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Ključne besede: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (833,70 KB)

2.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1690; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Pomen molekularne diagnostike za zdravljenje bolnikov s sepso in večorgansko odpovedjo
Andrej Markota, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Sepsa je življenje ogrožujoče stanje, ki jo povzroči okužba in za katero je značilen sindrom sistemskega vnetnega odziva. Umrljivost za za septičnim šokom je 40-80%. Ob uvedbi antibiotičnega zdravljenja povzročitelja sepse večinoma ne poznamo in je začetna izbira antibiotika večinoma izkustvena. Ker je začetna izbira antibiotičnega zdravljenja izkustvena, približno 20% bolnikov s sepso ne prejme ustreznega antibiotika. Izbira ustreznega antibiotika je pomembna, saj ustrezno začetno antibiotično zdravljenje zmanjša umrljivost bolnikov s sepso. Osamitev povzročitelja s standardnimi hemokulturami navadno traja vsaj 24 ur.Novejše metode določanja povzročiteljev, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (iz ang. polymerase chain reaction), omogočajo hitrejšo zaznavo povzročitelja in posledično hitrejšo uvedbo ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Vloga verižne reakcije s polimerazo pri zdravljenju bolnikov s sepso ni popolnoma pojasnjena.
Ključne besede: sepsa, verižna reakcija s polimerazo, hemokulture, protimikrobna zdravila, osamitev povzročitelja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 2577; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici