Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri transportu materiala v vertikalni ali poševni smeri se v praksi pogosto uporabljajo elevatorji, ki omogočajo učinkovito transport različnih vrst razsutega tovora. V okviru diplomskega dela smo obravnavali transport izbranega elevatorja s korci ter izvedli simulacije v numeričnem orodju Ansys Rocky. S pomočjo orodja smo analizirali različne oblike korcev. Zanimalo nas je, kako oblika korca vpliva na zmogljivost elevatorja, pretoke po zajemanju, pretoke v povratni veji ter obrabo korcev. Iz simulacij smo ugotovili, da se je pri našem elevatorju s korci najbolj obrabljal plitek korec. Plitek korec je imel najboljšo zmogljivost in je edini dosegel zahtevano zmogljivost.
Ključne besede: elevator s korci, metoda diskretnih elementov, sipki material, numerično orodje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,89 MB)

Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki. Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja. Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja. Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (8,53 MB)

Opis: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023. Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti. Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Virtualni ogledi, digitalne replike resničnih lokacij, ki so dostopne kjer koli z internetno povezavo, vključujejo 360-stopinjske panoramske fotografije in interaktivne elemente, kot so videoposnetki, zvočna pripoved in besedilni opisi. Njihov pomen se je povečal med pandemijo COVID-19, ko so se zaradi zdravstvenih pomislekov in omejitev soočali s potovalnimi omejitvami. Virtualni ogledi so za podjetja hkrati tudi močna trženjska orodja, saj ponujajo platformo za predstavitev izdelkov, storitev ali objektov potencialnim strankam. Namen diplomske naloge je bil preučiti učinkovitost virtualnih ogledov v primerjavi z drugimi medijskimi oblikami (kot so fotografije in video posnetki) pri spodbujanju obiska gradu Brežice. V študiji sta bila uporabljena eksperiment in kvantitativni anketni vprašalnik, s katerima se je ugotavljal vpliv različnih načinov predstavitve na stališča in namere posameznikov za obisk gradu. S primerjavo virtualnih ogledov z drugimi medijskimi oblikami je raziskava poskušala ugotoviti njihovo relativno učinkovitost pri spodbujanju turizma na gradu Brežice.
Ključne besede: virtualni ogledi, turizem, trženjsko orodje, namera obiska, medijske oblike
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: Tudi v industriji, kjer izdelujejo orodja za hladno preoblikovanje pločevine, se pogosto soočajo s spremembami končnega izdelka. V tej diplomski nalogi smo opisali, kako poteka proces izdelave orodja v podjetju ter kako se soočajo s spremembami tega orodja. Z uporabo programa Catia smo primerjali star in nov (spremenjen) izdelek. Nato smo v programskem paketu AutoForm R10 izdelali računalniško simulacijo spremembe izdelka, ki je temeljila na metodi končnih elementov. Rezultate smo ocenili in ugotovili, da je sprememba izvedljiva. Prav tako smo ugotovili, da je soočanje s spremembami bistvenega pomena za obstoj in dolgotrajno delovanje podjetja.
Ključne besede: orodje, hladno preoblikovanje, sprememba izdelka, simulacije, numerične metode
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,77 MB)