| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 589
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza uporabe orodij managementa v slovenskih storitvenih in proizvodnih organizacijah
Anja Belić, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so organizacije izpostavljene negotovostim na trgu in spreminjanjem zunanjega okolja, kar lahko pomembno vpliva na njihovo delovanje in vedenje. Pri tem si lahko pomagajo z uporabo managementskih orodij, katerih razširjenost uporabe pripisujemo predvsem pospešeni digitalizaciji, novim vrstam tehnologije in spremenjenim pogojem delovanja ter posledično želji po ohranjanju konkurenčnega položaja na trgu. Na pogostost uporabe managementskih orodij pomembno vpliva tudi pandemija Covid-19, ki je v veliki meri spremenila delovanje podjetij, predvsem z vidika digitalizacije in prilagajanja na spremembe, ki jih je prinesla. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer prvi del predstavlja teoretična izhodišča, drugi pa je empiričen, v katerem smo izvedli raziskavo glede pogostosti uporabe managementskih orodij v organizacijah. V prvem delu so opredeljena teoretična izhodišča managementa, hierarhične ravni management, izzivi in znanje managementa ter teoretična izhodišča managementskih orodij. Vsako managementsko orodje smo tudi predstavili in opredelili. Managementska orodja se v organizaciji uporabljajo z namenom, da managerjem pomagajo pri izvajanju procesov in doseganju ciljev. Služijo tudi kot pomoč pri obvladovanju spreminjajočih se trgov, posledično pa organizaciji zagotovijo konkurenčni položaj, kar izboljšuje njeno uspešnost. Poznamo različna managementska orodja, v osnovi pa jih glede na njihove karakteristike ločimo v tri večje skupine in sicer osnovna, razvita in ostala orodja. Drugi del naloge predstavlja terenska raziskava, kjer nas zanima pogostost uporabe managementskih orodij glede na štiri dejavnike oz. kazalnike, ki smo jih določili in sicer: panoga podjetja, starost zaposlenih, stopnja izobrazbe zaposlenih in položaj zaposlenih v organizaciji. Pri tem smo podatke zbirali na osnovi anketnega vprašalnika, obdelali pa smo jih s parametričnimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe managementskih orodij v storitvenih in proizvodnih organizacijah razlikuje, kar je posledica dejavnosti, s katero se ukvarjajo in primernosti določenih orodij za posamezno panogo. Mlajše generacije predvsem uporabljajo novejša managementska orodja, kjer je poudarek na tehnologiji in oglaševanju na družbenih omrežjih. Pri uporabi managementskih orodij obstaja logična povezava s stopnjo izobrazbe uporabnikov, saj managementska orodja pogosteje uporabljajo zaposleni z zaključeno visokošolsko izobrazbo, s čimer zasedajo managerski položaj v organizaciji. Na osnovi ugotovitev smo podali tudi predloge, kako izboljšati pogostost uporabe managementskih orodij, in za katera področja je to najbolj smiselno in uporabno.
Ključne besede: managementska orodja, storitvena in proizvodna podjetja, pogostost uporabe.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 75; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic : diplomsko delo
Tjaša Ramšak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic smo želeli raziskati opremljenost štajerskih vrtcev s pripomočki in orodji za naravoslovne dejavnosti, ter kaj imajo vrtci v bližji okolici na voljo, kar lahko uporabijo pri naravoslovnih dejavnostih. Diplomsko delo sestavlja teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo kaj je naravoslovje, področje narave v Kurikulumu za vrtce, naravoslovne dejavnosti zunaj igralnice in opremljenost vrtcev (igrala). V empiričnem delu diplomske naloge pa smo s pomočjo deskriptivne metode na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije anketirali 100 vzgojiteljev iz različnih vrtcev na Štajerskem, kako opremljeni so njihovi vrtci za naravoslovne dejavnosti, ki jih izvajajo zunaj. S pomočjo deskriptivne statistike smo ugotovili, da imajo vzgojitelji iz štajerskih vrtcev na voljo večino pripomočkov, ki smo jih navedli v anketi, prav tako imajo v bližnji okolici vrtca v večini na voljo okolje, v katerem lahko izvajajo naravoslovne dejavnosti, ter da vzgojitelji iz štajerskih vrtcev menijo, da je za dejavnosti bolj pomemben nestrukturiran kot strukturiran material.
Ključne besede: narava, štajerski vrtci, naravoslovne dejavnosti, pripomočki in orodja
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 193; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Analiza orodij za optimizacijo spletnih strani
Mirche Nikolovski, 2021, diplomsko delo

Opis: Pojav interneta in njegova hitra širitev po vsem svetu sta povzročila shranjevanje in skupno uporabo ogromnih količin podatkov, ustvarjene so bile številne spletne strani, kar je uporabnikom otežilo pridobivanje informacij iz določenega iskalnega omrežja. Optimizacija za spletne iskalnike je strategija, brez katere bi marsikatero spletno stran težko našli. Če nam uspe priti na prvo stran med zadetki iskanja v Google iskalniku, si bodo uporabniki zagotovo zapomnili našo spletno stran in jo obiskali. Optimizacija spletne strani nikakor ni enkraten projekt, temveč dolgoročni postopek izboljšav oziroma prizadevanje, ki nam prinaša dolgoročne prednosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo dejavnike, ki vplivajo na uvrstitev spletne strani med rezultate iskanja v spletnem iskalniku. V drugem delu predstavljamo orodja, ki podpirajo in omogočajo izvedbo vseh potrebnih korakov v procesu optimizacije spletne strani. Rezultati obsegajo teoretično predstavitev korakov pri optimizaciji na spletni strani in izven spletne strani ter prikaz in navodila za uporabo spletnih orodij.
Ključne besede: optimizacija spletne strani, orodja za optimizacijo spletne strani, spletna stran, svetovni splet
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 236; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

4.
Analiza orodij za ocenjevanje spletne dostopnosti in smernice za spremljanje glede na direktivo (EU) 2016/2102 : magistrsko delo
Nataša Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo primerjali orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti in pripravili smernice za spremljanje javnih spletišč ter izdelavo poročil glede na Direktivo (EU) 2016/2102. Po pregledu dosedanjih raziskav in po izvedbi primerjalne analize smo ugotovili, da se orodja med seboj ne razlikujejo le po funkcionalnostih in načinu podajanja rezultatov, temveč tudi v zaznavanju kršitev. Po pregledu zapisnikov sestankov ekspertne skupine WADEX smo ugotovili, da med državami članicami ne obstaja poenoten način spremljanja in poročanja. Podali smo smernice, ki bi zadoščale minimalnim zahtevam Izvedbenega sklepa komisije (EU) 2018/1524 in tudi napotke za podrobnejše preverjanje, ki bi rezultate izboljšali.
Ključne besede: spletna dostopnost, EN 301 549, Direktiva (EU) 2016/2101, WCAG, orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

5.
Model inteligentnega nadzora obrabe in poškodb rezalnih orodij z uporabo termografije
Nika Brili, 1987, katalog

Opis: Nadzor obrabe rezalnega orodja pri struženju prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov, optimizaciji stroškov orodja in zmanjšanju števila neželenih dogodkov. Pri maloserijski in posamični proizvodnji se operater stroja na podlagi izkušenj odloča, kdaj zamenjati rezalno orodje. Slabe odločitve lahko vodijo do povišanja stroškov, zastojev proizvodnje in izmeta. V disertaciji smo predstavili sistem nadzora stanja rezalnega orodja, ki med in po struženju samodejno prepozna obrabo rezalnega orodja. Za nadzor procesa smo uporabili infrardečo (IR) kamero, ki za razliko od uporabe navadnih industrijskih kamer ne spremlja zgolj vizualnega stanja procesa, ampak zajema še termografsko stanje. Kljub zahtevnemu okolju (vroči ostružki) smo kamero ustrezno zaščitili in namestili tik ob rezalno ploščico, kar omogoča spremljanje obdelave iz neposredne bližine. Material smo obdelovali z različno obrabljenimi rezalnimi ploščicami in ustvarili bazo 18.486 slik, ki so bile namenjene učenju in testiranju modela. Z uporabo globokega učenja in konvolucijske nevronske mreže (CNN) smo razvili napovedni model obrabe in poškodb rezalnega orodja. Pripravljeno bazo slik smo razdelili na slike, ki so nastale med procesom struženja (slike procesa), in na slike, ki so nastale po struženju (termografske slike rezalnega orodja). Ugotovili smo, da je model uspešen na obeh bazah slik. Naučen model na podlagi termografske slike procesa samodejno razvrsti stanje rezalnega orodja glede na primernost za nadaljnjo uporabo pri struženju (brez obrabe, majhna obraba, velika obraba). Točnost klasifikacije za združeno množico vseh slik je 99,92 % in potrjuje ustreznost predlagane metode. Model smo testirali tudi na nepoznanih slikah (spremenjeni obdelovalni pogoji), s čimer smo z več kot 98 % točnostjo klasifikacije potrdili robustnost naučenega sistema pri uporabi za nepoznani material obdelovanca. Takšen sistem omogoča takojšnje ukrepanje v primeru obrabe ali zloma rezalnega orodja, ne glede na znanje in usposobljenost operaterja.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, Industrija 4.0, odrezavanje, rezalna orodja, struženje, obraba orodja, termografija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

6.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 371; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

7.
Snovanje in konstruiranje izsekovalnega orodja za plačevino : diplomsko delo
Žiga Voga, 2021, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem se osredotočil na snovanje in konstrukcijo izsekovalnega orodja za pločevino po zahtevah kupca. Najprej sem izdelal metodo (tehnologijo izdelave pločevine), nato pa se lotil modeliranja na osnovi le tega. Sledila je določitev tehnoloških parametrov in s tem preračun sil v orodju - izsekovalne in snemalne sile. Kasneje sem določil tudi velikost serije proizvodnje.
Ključne besede: preoblikovalna orodja, izsekovalna orodja, preoblikovalni stroji, CAD
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

8.
Orodja za detekcijo prevar v računovodskih izkazih
Živa Očko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se nanaša na področje forenzičnega računovodstva, in sicer na orodja za detekcijo prevar v računovodskih izkazih. Pri tem se nanašamo na raziskave, ki so bile že v preteklosti narejene na to temo, hkrati pa tudi na ugotovitve, ki smo jih pridobili z izvedbo lastne raziskave. Magistrsko delo je sestavljeno iz 5 delov. Najprej predstavimo namen, cilje in eno samo hipotezo magistrske naloge, ki jo skušamo potrditi ali ovreči s pomočjo lastne raziskave. V naslednjem poglavju opredelimo pojem računovodskih izkazov in prevare. Predstavimo različne vrste prevar, indikatorje prevar, na katere moramo biti pozorni in najbolj znano teorijo prevar, ki jo je prvi razložil Donald Ray Creesey. Največji poudarek v tem delu je na teoriji o računovodskih izkazih, povezanih s prevarami. Naslednje poglavje se nanaša na detekcijo prevar v računovodskih izkazih, kjer so povzete predhodno izvedene raziskave. Predstavljen je matematični model Beneish na primeru grških podjetij, Benfordov zakon, uporabljen v Južni Afriki. Predstavljeno pa je tudi orodje diamant, ki so ga uporabili na primeru indonezijskih podjetij, pa tudi različne tehnike rudarjenja podatkov, kot so na primer nevronske mreže in odločitvena drevesa. Tretji del magistrske naloge je najbolj obsežen, saj obsega izvedbo lastne raziskave na vzorcu 40 velikih in srednje velikih slovenskih podjetij. Podjetja so s pomočjo matematičnega modela Beneish razvrščena v dve skupini – skupino A, ki bi naj imela resnične in poštene računovodske izkaze, ter skupino B, ki bi naj manipulirala s svojimi računovodskimi izkazi. S pomočjo različnih statističnih testov smo preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupino A in B. Pri izvedbi lastne raziskave pa nismo uporabili samo Beneish modela, ampak tudi analizo finančnih kazalnikov. Raziskava je bila izvedena po vzoru tuje raziskave, izvedene v Litvi. Analiza raziskave je pokazala, da je kar 44 od 51 analiziranih finančnih kazalnikov občutljivih na prevare v računovodskih izkazih. Glavna ugotovitev raziskave je, da je analiza finančnih kazalnikov dovolj zanesljivo orodje za detekcijo prevar v računovodskih izkazih. Na koncu magistrske naloge pa sledi še sklep ugotovitev.
Ključne besede: prevare, detekcija prevar, orodja za detekcijo prevar, Beneish model, analiza finančnih kazalnikov.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 280; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
10.
Primerjava orodij za izdelavo spletnih aplikacij v oblaku Wix, Weebly in Squarespace : diplomsko delo
Jakob Smolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je primerjati orodja za izdelavo spletnih aplikacij v oblaku. Na začetku diplomskega dela so opisana vsa tri orodja, nato pa smo raziskali glavne razlike med njimi. Primerjali smo njihove slabosti in prednosti ter izpostavili primere uporabe za vsako izmed njih. Diplomsko delo vsebuje tudi opis izgradnje demo okolij z naštetimi orodji, podane so funkcionalnosti in zmožnosti urejevalnikov, ki jih le-ta omogočajo. V zaključku diplomskega dela pa analiziramo orodja in podamo naše ugotovitve v sklepu.
Ključne besede: spletna orodja, računalništvo v oblaku, Wix, Weebly, Squarespace
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici