1. Izdelava spletnih storitev za dostop do ornitoloških podatkov v SlovenijiPrimož Majhen, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se soočili s problemom nedostopnosti ornitoloških podatkov v Sloveniji. Reševanja problema smo se lotili z raziskavo področja narave ornitoloških podatkov in tehnologij s katerimi smo lahko povečali dostopnost in uporabnost le-teh. Vzorec ornitoloških podatkov, ki smo ga pridobili od Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vsebuje podatke o pticah in njihovih nahajališčih na območju Slovenije. Implementirali smo RESTful spletne storitve za dostop do vira in prikazali uporabo le-teh na primeru mobilne aplikacije razvite za mobilno platformo Android, ki za prikaz geografskih ornitoloških podatkov na karti Slovenije uporablja knjižnico Open Layers.
Ključne besede: REST, spletne storitve, Android, Open Layers, ornitologija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1296; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. |
3. Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem poljuFranc Janžekovič, 1992, izvirni znanstveni članek Opis: Iz izbljuvkov pegaste sove Tyto alba nabranih na Murskem polju, Slovenija (UTM: WM 96), je avtor izoliral ostanke 282 živali. Glavnino prehrane predstavljajo sesalci Mammalia z 91,5 %, ki pripadajo 19 različnim vrstam. Ptiči Aves so v prehrani zastopani s 7,1 % in žuželke Insecta z 1,4% deležem. Med sesalci prevladujejo gozdna rovka Sorex araneus 36,2 %, poljska rovka Crocidura leucodon 16,0 %, poljska voluharica Microtus arvalis 9,9 % in vrtna voluharica Pitymys subterraneus 5,3 % med ptiči pa vrabci Passer 6,4 %.
Ključne besede: ornitologija, pegasta sova, prehrana
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1613; Prenosov: 109
 Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. |
6. Jesensko-zimska gnezditev krokarja Corvus corax v MariboruFranc Bračko, Franc Janžekovič, 1996, strokovni članek Opis: Južno pobočje Meljskega Hriba oblikuje podorna lapornata in delno s termofilnim grmovjem poraščena stena. Markantna stena leži na SV delu Maribora tik nad reko Dravo in je od leta 1992 tudi zavarovana kot naravni rezervat. Nadmorska višina Meljskega Hriba je nekaj prek 300 m. Dne 29. 10. 1995 smo opazovali par krokarjev pri spletanju gnezda na eni izmed polic v steni Meljskega Hriba, dne 23. 12. 1995 so bili v gnezdu štirje operjeni mladiči. Gnezdo smo dnevno nadzorovali do 1. 1. 1996, ko se je speljal prvi mladič, 7. 1. pa je gnezdo zapustil zadnji. Krokar se je prehranjeval in prinašal hrano mladičem iz okrog 1000 m oddaljenega odprtega mariborskega smetišča komunalnih odpadkov. Par se je v času gnezdenja tudi v celoti golil. Dne 10. 2. 1996 se je par krokarjev znova območno spreletaval, 9. 3. pa je samica sedela na gnezdu. Toda 23. 3. 1996 je bilo gnezdo prazno in zapuščeno. Gnezdišče sta krokarja občasno obiskovala tudi v aprilu in maju. V Sloveniji je krokar dokaj pogost gnezdilec, ki naseljuje predvsem gorate predele Julijskih Alp, Trnovski gozd, Kočevsko, Posavje in Pohorje. Njegov populacijski trend raste, slovenska populacija pa je ocenjena na 1000-1500 parov. Sredi tega stoletja je bil krokar tudi v Sloveniji zelo redek ptič. Njegovo število je pričelo naglo naraščati v 60. in 70. letih. Neobičajna jesensko-zimska gnezditev krokarjev je potekala v izjemno ostri zimi z veliko količino padavin, od 30-50 cm snega in z nočnimi temperaturami do -15 stopinj C. Nenavadna gnezditev v zelo ostrih vremenskih razmerah, toda ob ugodnih virih prehranjevanja (bližina smetišča), kaže na izjemno prilagodljivost vrste. To je doslej prvi znani podatek o gnezdenju krokarja v Mariboru
Ključne besede: ornitologija, ptiči, krokar
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1939; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo |
7. Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v SlovenijiFranc Janžekovič, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljam odnos med telesno velikostjo, gostoto in razširjenostjo gnezdilk na območju Slovenije. Ugotovitve so bile skladne z obema preizkušenima hipotezama: (1) Gostota (abundanca) gnezdečih parov je bila v značilni in negativni korelaciji s telesno velikostjo vrste. Ugotovitev je v skladu s hipotezo, da se omejena količina naravnih virov med velikimi vrstami porazdeli med manj osebki kot med telesno majhnimi vrstami. Posledica je, da so telesno manjše vrste v povprečju številčnejše in pogostejše kot telesno velike vrste. (2)Korelacija med razširjenostjo vrst in njihovo gostoto je bila tesna. To pomeni, da so imele vrste z večjo razširjenostjo tudi višjo gostoto (abundanco). Ugotovitev je v skladu z domnevo, da imajo bolj razširjene vrste širšo ekološko nišo in izkoriščajo širši spekter naravnih virov. Nespecializiranost jim omogoča poselitev različnih habitatnih tipov in s tem večjo razširjenost. Dostop do širšega spektra naravnih virov jim omogoča višjo naselitveno gostoto in posledično višje število gnezdečih parov.
Ključne besede: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1502; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo |
