1. |
2. Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Jurovič, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 265
 Celotno besedilo (12,71 MB) |
3. Izračun in vizualizacija orientacije vizualano-kinestetične naprave za slepe in slabovidne s pomočjo inercijskega senzorja in magnetometra : diplomsko deloPia Žnidaršič, 2022, diplomsko delo Opis: Vizualno-kinestetična naprava za slepe in slabovidne je dolgoletni projekt, ki smo ga pričeli z namenom, da slepim in slabovidnim pomagamo pri vsakodnevni orientaciji in mobilnosti v prostoru. Naprava je sestavljena iz dveh delov. Prvi predstavlja očala, ki jih uporabnik nosi na glavi. Ta poskrbijo za določitev usmerjenosti pogleda ter zaznavo ovir v vidnem kotu bližnje okolice. Drugi del naprave predstavlja pas, ki ga uporabnik nosi na abdominalnem predelu in je z očali povezan preko brezžične komunikacije. Ta uporabniku zaznane ovire interpretira preko vibracijskih vzorcev. Med izvedenimi testiranji, ki smo jih opravili s testnimi subjekti na za to namensko zasnovanih poligonih, smo ugotovili, da nimamo zadostnega pregleda nad meritvami in splošnim delovanjem naprave. Prav tako smo se morali zanašati le na opisane občutke uporabnikov, ki pa so znali biti subjektivni. V ta namen smo implementirali zajem podatkov, shranjevanje le-teh v datoteko ter njihovo vizualizacijo v simulacijskem okolju Unity. To nam je omogočilo boljši pregled nad pridobljenimi meritvami in lažjo zaznavo napak med delovanjem naprave. Naknadne meritve z dodano vizualizacijo so nam razkrile prej še ne odkrite napake v zaznavanju okolja. To nam je omogočilo boljši vpogled v delovanje in razumevanje naše naprave.
Ključne besede: vizualno-kinestetična naprava, orientacija v prostoru, inercijska merilna enota, vizualizacija podatkov, zajemanje podatkov
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 50
Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Karierna orientacija in položaj mladih na trgu delaLucija Časar, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela.
Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Poučevanje kartografije v 2. triletju osnovne šole na primeru 4. in 5. razreda osnovne šoleMetka Kološa, 2020, magistrsko delo Opis: Kartografsko opismenjevanje je dolg in zahteven učni proces, s katerim se učenci v manjši meri srečajo že v prvem triletju, bolj podrobno pa se z njim spoznajo v 4. in 5. razredu osnovne šole. Bistvo kartografskega opismenjevanja je posameznika usposobiti za uporabo kartografskih prikazov. Namen magistrskega dela je na osnovi načrtovanega in izvedenega pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako kartografsko opismenjeni so učenci 4. in 5. razreda izbrane osnovne šole in ali lahko s pomočjo dodatnega gradiva in terenskega dela izboljšamo njihovo kartografsko pismenost. Z analizo veljavnega Učnega načrta družba za 4. in 5. razred smo ugotavljali številčno zastopanost učnih ciljev, vezanih na kartografijo in njihovo vsebinsko ustreznost. Rezultati analize Učnega načrta družba so pokazali, da kartografski učni cilji za 4. in 5. razred skupaj predstavljajo le 12,5 % vseh operativnih ciljev. V praktičnem delu naloge sta bili uporabljeni metodi pedagoškega eksperimenta in kvalitativna metoda – intervju z učiteljico učencev, ki so bili vključeni v pedagoški eksperiment. V slednjega je bila vključena kombinirana učna skupina učencev, ki v šolskem letu 2019/20 obiskujejo 4. in 5. razred. Skupno je sodelovalo 10 učencev, štirje učenci 4. razreda in šest učencev 5. razreda. Rezultati praktičnega dela so pokazali, da so vsi učenci izboljšali svojo kartografsko pismenost. Ugotovili smo tudi, da je terensko delo bistveno pripomoglo k boljši kartografski pismenosti, kjer pa se je pokazalo tudi, da so se učenci bolje orientirali z ročnim kompasom v primerjavi z uporabo GPS-a na mobilnih napravah. Učiteljica, ki poučuje predmet družba v kombiniranem oddelku, meni, da so izdelano učno gradivo in učne priprave primerne za uporabo tudi v prihodnje
Ključne besede: kartografsko opismenjevanje, orientacija, učni načrt, kompas, GPS
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1028; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,37 MB) |
6. Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocihTeja Jurjevec, 2018, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih bomo govorili o orientaciji, ki je pri otrocih, predvsem pri njihovem zaznavanju prostora, zelo pomembna. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje predvsem razvoj govora in orientacije v predšolskem obdobju. Govori o vrstah govora in orientacije, ki jih otrok spoznava skozi igro. Ker je tema diplomske naloge v večini usmerjena na orientacijo v predšolskem obdobju, je pomembno, da opredelimo tudi razvoj govora, saj je v veliki meri povezan z orientacijo, barvami in tudi predlogi. Zelo pomembno pri vsem tem pa je tudi, da otrok zna poslušati, zato bomo spregovorili tudi o poslušanju, vrstah poslušanja ter kaj in kako poslušamo. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo, kako dobro otroci poznajo levo in desno roko, predloge ter barve.
Ključne besede: prepoznavanje leve in desne roke, razvoj govora, orientacija otrok, poslušanje.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1058; Prenosov: 115
Celotno besedilo (917,60 KB) |
7. Nekateri rezultati o povezanosti in neodvisnih množicah v produktih grafovTjaša Paj Erker, 2018, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih.
V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju.
Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu.
Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem
produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo
pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico
oblike dveh pravokotnikov.
V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu
grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno
množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato
bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H
2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj
šestih vozliščih.
Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra
krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost
najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Ključne besede: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna
množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1549; Prenosov: 162
Celotno besedilo (603,74 KB) |
8. Vpliv spremembe parametrov asinhronskega stroja na indirektno vektorsko vodenje v orientaciji rotorskega magnetnega sklepaAndraž Anton Golčer, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza spremembe parametrov asinhronskega stroja na indirektno vektorsko vodenje. Pri izvedbi vektorskega vodenja asinhronskega stroja je ključnega pomena poznavanje položaja in velikosti rotorskega magnetnega sklepa, kar se v praksi najpogosteje določa z indirektno metodo. Pri določanju ustrezne orientacije na podlagi indirektne metode je potrebna točna informacija o vrednosti rotorske časovne konstante. Ta časovna konstanta je odvisna od rotorskih parametrov, katerih zaradi nedostopnosti do rotorskega navitja (kratkostična kletka) ni mogoče neposredno meriti. Med obratovanjem se parametri stroja spreminjajo, največkrat zaradi segrevanja. Ta sprememba vpliva na izračun položaja in velikosti vektorja rotorskega magnetnega sklepa. Zaradi napačne orientacije pri vodenju posledično prihaja do povišanih izgub ter nezmožnosti zagotavljanja enakega električnega navora kot v normalnem stanju. V okviru diplomskega dela sta izvedeni obe analizi predstavljenega problema, torej simulacijska in eksperimentalna. Problem poudarja predvsem vpliv spremembe rotorske upornosti. Na podlagi predstavljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da sprememba rotorske upornosti vpliva na učinkovitost vodenja uporabljenega asinhronskega stroja, vendar je ta vpliv v obravnavanem primeru relativno majhen in je za potrebe manj zahtevnih pogonov pogosto zanemarljiv.
Ključne besede: indirektno vektorsko vodenje, orientacija polja, kaskadna regulacija, asinhronski stroj, sprememba parametrov, določitev parametrov, frekvenčni pretvornik, SIEMENS, SINAMICS G120
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1536; Prenosov: 313
Celotno besedilo (7,35 MB) |
9. Povezanost igranja računalniških iger in kognitivnih sposobnostiNastja Strnad, 2018, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih se je s pojavom in porastom uporabe hišnih računalnikov kultura igranja video iger z igralnih konzol preselila še na računalnike in danes po vsem svetu že močno presega milijonske številke. V zadnjem desetletju narašča število raziskav, ki osvetljujejo pozitivni pol računalniških iger, tudi tistih, ki veljajo za manj zaželene, npr. nasilne igre, in ugotavljajo povezanost z učenjem, prostorskimi, vizualnimi in kognitivnimi sposobnostmi. Računalniška igra je tip igrane aktivnosti, ki se dogaja v kontekstu navidezne resničnosti, znotraj katere morajo udeleženci z delovanjem v skladu s pravili doseči vsaj en arbitraren, netrivialen cilj, vse pa mediira osebni računalnik. V pričujoči magistrski nalogi smo na vzorcu 95 udeležencev s Preizkusom ustvarjalnega mišljenja TCT-DP, slovenskim prevodom testa prostorskih sposobnosti in testom večopravilnosti preučevali, kako se v kognitivnih sposobnostih (prostorskih sposobnostih, ustvarjalnosti in večopravilnosti) razlikujejo ne-igralci in igralci (različnih tipov) računalniških iger ter ali igranje računalniških iger mediira razliko med spoloma v mentalni rotaciji. Pokazalo se je, da so največje razlike vidne predvsem pri prostorski vizualizaciji, sledita ji mentalna rotacija in prostorska orientacija, medtem ko se v večopravilnosti in ustvarjalnosti ne razlikujejo pomembno, tudi med spoloma v mentalni rotaciji ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Sklepamo, da predpostavka, da so prav vse igre, ne glede na tip, v splošnem povezane s prostorskimi sposobnostmi, ne drži, saj so z vsemi prostorskimi sposobnostmi povezane le igre vlog in uganke, ostale pa le z določenimi. Na podlagi dosedanjih rezultatov sklepamo, da so verjetno drugi vidiki igre (kot je npr. vpletenost, sodelovanje, realističnost, dizajn igre) tisti, ki spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti. Zaključimo lahko, da so igre kompleksno okolje, povezano z nekaterimi kognitivnimi sposobnostmi, in kot take možna priložnost za razvoj.
Ključne besede: računalniške igre, vizualizacija, prostorska orientacija, mentalna rotacija, ustvarjalnost, večopravilnost
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1409; Prenosov: 245
Celotno besedilo (812,22 KB) |
10. Potrebe osnovnošolskih učencev po poklicnem svetovanjuMarjanca Namestnik, 2018, magistrsko delo Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav.
Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje.
Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1548; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,48 MB) |
