SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV GNOJENJA Z RAZLIČNIMI DUŠIKOVIMI GNOJILI NA PRIDELEK IN LASTNOSTI PLODOV PAPRIKE (Capsicum annuum L. convar. grossum)
Urban Antolin, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 je bil v Prekmurju izveden poljski poskus s papriko z desetimi gnojilnimi obravnavanji (1 Entec-26 1X, 2 Entec-26 2X, 3 KAN 1X, 4 KAN 2X, 5 Biosol, 6 Biopost, 7 Bioorganik, 8 bučne pogače, 9 krmni grah, 10 kontrola). Proučevan je bil vpliv različnih organskih in mineralnih gnojil, na pridelek, višino rastlin, lastnosti plodov paprike, vsebnost suhe snovi, vitamina C in nitratov v plodovih ter gibanje količine mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Deljenje odmerka in vrsta mineralnega gnojila nista statistično značilno vplivala na komponente pridelka, višino rastlin in morfološke lastnosti paprike. Statistično značilne razlike v skupnem pridelku povprečja let 2005 in 2006 so nastale pri uporabi KAN-a (76,53 t/ha) in pri uporabi Bioorganika (66,03 t/ha) in Bioposta (50,44 t/ha). Med ostalimi uporabljenimi mineralnimi in organskimi gnojili ni bilo statističnih razlik. Enkratni odmerek dodanega dušika z mineralnimi in organskimi gnojili (v letu 2005 92 kg N/ha in v letu 2006 159 kg N/ha) ni vplival na povečanje ostanka mineralnega dušika v tleh po spravilu paprike. Pri vitaminu C je bila izmerjena najvišja vrednost 2260 mg/l pri uporabi KAN-a in izmed organskih gnojil pri uporabi krmnega graha 1310 mg/l.
Ključne besede: paprika, gnojenje, organska gnojila, pridelek, dušik
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3625; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4082; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

3.
RAST IN PARAMETRI PRIDELKA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) Thell. subsp. spelta (Thell.) M.K.) V ODVISNOSTI OD OSKRBE Z DUŠIKOM Z ORGANSKIMI GNOJILI
Mateja Sijarto, 2011, diplomsko delo

Opis: Način pridelave navadne pire (Triticum aestivum (L.) Thell. subsp. spelta (Thell.) M.K.), še posebej gnojenje v ekološki pridelavi, zaradi pomanjkanja raziskav predstavlja dokaj nepojasnjeno področje za stroko, zato je namen tega dela pojasniti vpliv organskih gnojil in s tem dodanega dušika na rast, razvoj in tvorbo pridelka. Za namen raziskave je bil v letih 2010/2011 na njivah Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor zasnovan poskus s štirimi gnojili (bučne pogače, Biosol, digestat in gnojevka) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena v štirih ponovitvah v naključnem bloku. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na nekatere morfološke lastnosti rastlin in klasa ter količino in kakovost pridelka navadne pire. Proučevani obravnavanji ne vplivata na število stebel, število klasov na m-2 in višino rastlin ter na parametre, vrednotene pri analizi klasa (dolžina klasa, število klaskov in število zrn na klas-1). Statistično značilen vpliv ima le odmerek dušika na maso zrn. Vrsta gnojila vpliva na odstotek vlage v zrnju, odmerek dušika pa na količino pridelka. V primeru gnojenja z bučnimi pogačami pridelek ni višji, je pa v tem primeru dodani dušik rastlina bolj učinkovito izkoristila – visoke vrednosti agronomske učinkovitosti (27,13 kg/m-2 plevencev kg N-1), v tleh pa je ostalo tudi manj mineralnega dušika (41,7 kg Nmin ha-1).
Ključne besede: pira, dušik, organska gnojila, ekološka pridelava
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2840; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (199,11 KB)

4.
Uporaba organskih gnojil v integrirani pridelavi jabolk
Boris Ferk, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor in Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor smo v letu 2007 izvedli poskus gnojenja z gnojili Biosol in KAN pri sorti 'Gala'. Uporabljali smo različne količine gnojil, ki smo jih odmerjali v dveh obrokih: 1. obravnavanje: standardno gnojenje po IP 335 kg KAN/ha, 2. obravnavanje: jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 3. obravnavanje: jesensko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, 4. obravnavanje: spomladansko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 5. obravnavanje: spomladansko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. V Univerzitetnem kmetijskem centru v Pohorski dvor pri Mariboru, kjer so tla bogato založena z organsko snovjo (5,1 %), je bil statistično dokazljivo najboljši rezultat tako glede količine kot kakovosti pridelka pri spomladanskem gnojenju, 4. obravnavanje. Sklepamo lahko, da je na tleh, ki so bogato založene z organsko snovjo, najboljše gnojiti spomladi s 1.125 kg Biosola/ha. V Sadjarskem centru Maribor, kjer so tla srednje založena z organsko snovjo (2,6 %), so bili statistično dokazljivo najboljši rezultati tako glede količine kot kakovosti pridelka jabolk v obravnavanju 2. Sklepamo lahko, da je pri tem tipu tal in pri tej sorti najboljše jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha.
Ključne besede: sadjarstvo / jablana / Gala / organska gnojila / mineralna gnojila
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2207; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (557,82 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
Uporaba organskih gnojil v integrirani pridelavi jabolk
Boris Ferk, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: sadjarstvo, jablane, Gala, organska gnojila, mineralna gnojila
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 478; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 69; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici