| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 741
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje pristopa 6-sigma za izboljšanje kakovosti procesov v podjetju strojegradnja horvat d.o.o. : magistrsko delo
Domen Vršič, 2023, magistrsko delo

Opis: V prejšnjih stoletjih so se snovalci ukvarjali predvsem s tem, kako kaj narediti. Danes pa je čas, ko razmišljamo, kako določene izdelke ali stvari narediti čimbolj učinkovito in enostavno, čim ceneje in predvsem kvalitetno. Zato je vodenje kakovosti za podjetje eden od ključnih parametrov za tržno uspešnost podjetij. S pomočjo kakovosti ostane podjetje uspešno in ohrani konkurenčno prednost ter tržno moč, zato je visoka raven kakovosti procesov in proizvodov v poslovnem svetu za podjetje, ki želi dolgoročno uspešno poslovati, nujna. Obvladovanje kakovosti v proizvodnem podjetju, kot je podjetje Strojegradnja Horvat d.o.o, je zelo kompleksna naloga, saj potrebujemo celovit pristop na področju organizacije, načrtovanja, vodenja in nadzora procesov. Razvite so bile številne metode in orodja, ki jih lahko uporabljamo v vseh proizvodnih ali storitvenih procesih. V naprednih podjetjih s ciljem zagotavljanja proizvodnje brez napak se danes uporablja koncept 6-sigma, ki temelji na uporabi večine razvitih metod in orodij in zagotavlja visoko zanesljivost procesov praktično brez odpovedi. Zato smo se odločili, da jo v tej magistrski nalogi podrobneje predstavimo na realnem primeru. V podjetju Strojegradnja Horvat d.o.o smo se odločili, da z uvedbo pristopa 6-sigma povečamo učinkovitost oddelka kakovosti in se približamo proizvodnji brez napak, saj ocenjujemo, da so na tem področju še rezerve za optimizacijo delovanja. Rezultat magistrskega dela je bil, da zmanjšamo število odkritih napak med proizvodnim procesom in eksternih reklamacij, za zmanjšanje stroškov, ter tako povečamo konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: kakovost, nadzor procesov, organiziranost procesov, 6-sigma
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

2.
Organiziranost slovenskega turizma
Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo vprašanje organiziranosti turističnega sistema v luči načrtovanja turizma in upravljanja destinacije. Z vidika teorije vključevanja deležnikov turistično destinacijo razumemo kot kompleksen sistem, znotraj katerega deluje množica različnih akterjev, z raznolikimi interesi, atributi in močjo, ki za učinkovito delovanje destinacije usklajujejo svoje interese in se pogajajo za končne dogovore. Kompleksnost turističnega sistema narekuje sistemsko organiziranost na več ravneh, pri čemer je pomembno komunikacijo zagotavljati v horizontalni in tudi v vertikalni smeri. V prispevku pokažemo proces razvoja aktualne organiziranosti celostnega turističnega sistema na ravni destinacije Slovenije skozi strateške odločitve na področju turizma in kritično ovrednotimo trenutno stanje. Na podlagi primerov dobrih praks podamo izhodišča za nadaljnje razmisleke o konsolidaciji organiziranosti slovenskega turističnega sistema.
Ključne besede: turistični sistem, deležniki, turistična destinacija, vključevanje deležnikov, organiziranost turizma
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Organizacija in nadzor policije v izbranih državah : zbornik raziskovalnega dela študentov Fakultete za varnostne vede in Pravne fakultete Univerze v Mariboru
2021, strokovna monografija

Opis: Prispevki v zborniku obravnavajo organizacijo policije in ureditev nadzora nad policijo v štirih izbranih državah: Kanadi, Italiji, Franciji in Hrvaški. Zbornik je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela« (CRP V5-1942), ki smo ga novembra 2019 začeli izvajati na Fakulteti za varnostne vede. Raziskava, ki jo sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, je osredotočena na ureditev in izvajanje nadzora nad policijo v Sloveniji, vključuje pa tudi pregled sistemov nadzora nad policijo v izbranih državah članicah Evropske unije in neevropskih državah. Sledeč strateškim usmeritvam fakultete smo raziskovalci v delu projekta, ki vključuje pregled ureditve nadzora v tujini, k sodelovanju povabili študente in študentke dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Analiza je pokazala, da je za izbrane države značilno, da so uveljavile različne modele organizacije in nadzora nad policijo, za vse pa je značilna kombinacija različnih oblik notranjega in (neodvisnega) zunanjega nadzora. Tako organizacija policije kot tudi sistem njenega nadzora se v izbranih državah razlikujeta tudi po stopnji decentralizacije ter večji ali manjši razpršenosti, ki je značilna tudi za ureditev v Sloveniji.
Ključne besede: policija, organiziranost policije, nadzor nad policijo, temeljne pravice, mednarodna primerjava
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 43
URL Povezava na datoteko

6.
Pomen osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih
Laura Katarina Jularić, 2020, diplomsko delo

Opis: Osebna urejenost je močan in prepričljiv neverbalni komunikator. Ljudje smo pristranski in zato v organizacijah, poslovnih sistemih ter izven njih vedno raje sodelujemo oziroma pri izbiri sodelavcev subjektivno upoštevamo, kdo nam je všeč bolj in kdo manj. Obravnavamo ter raziskujemo, da ljudje osebni urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih ne pripisujejo velikega pomena. Delo sestavlja teoretični in praktični del. Prikazali smo pomen in vpliv osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih, preučili smo prednosti osebne urejenosti in obravnavali vpliv osebne urejenosti, ločeno za poslovne moške in ženske. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Na podlagi vzorca smo izvedli analize v statističnemu programu SPSS in izračunali korelacije ter povprečja. Ugotovili smo, da osebna urejenost, ne glede na delovno mesto, pusti večji in boljši vtis profesionalnosti v organizacijah in poslovnih sistemih. Vsekakor ni treba ustrezati kakšnemu nemogočemu lepotnemu in modnemu standardu. Pokazati je treba, da nam je mar za svoj poslovni videz in da skrbimo za osebno urejenost ter higieno in organiziranost svojega delovnega mesta. Ti elementi in kriteriji morajo biti del delovne obveznosti posameznika in ne samo osebna odločitev.
Ključne besede: Osebna urejenost, poslovni videz, organiziranost in čistoča delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 924; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (912,00 KB)

7.
Organiziranost trga energentov v evropi
Karly David Rudinsky, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je, skozi geopolitiko analizirati energetski trg na primeru Ruske federacije. Tema je relevantna zaradi večplastnosti energetskega trgovanja, ki neposredno vpliva na sleharno gospodarstvo. V dipomskem delu se sprašujemo ali Rusija lahko zagotovi zadostne količine energentov Evropski Uniji in ali ima zadostne pogoje za pokritje energetskih potreb in varnosti. Zaradi velike odvisnosti ruskega gospodarstva od trgovine s plinom si Ruska federacija ne more privoščiti, da bi svoj geopolitični vpliv izkoriščasla za uveljavljanje politične in ekonomske moči, temveč mora v svoje dobro poskrbeti energetsko varnost ključnih trgovskih partneric. V diplomskem delu smo si zastavili naslednje hipšoteze, ki smo jih podprli s trditvami. H1: Rusija lahko zagotovi zadostne količine energentov Evropi, za pokritje energetske varnosti v prihodnosti. Hipoteza 1 je bila potrjena, saj napovedi, ki so povezane s političnim dogajanjem in uvozom zemeljskega plina v EU so Evropo prisilile v razmišljanje o novih poteh dobave zemeljskega plina. H2: Novejše smernice energetike v EU bodo z organizacijo zagotovile stabilne pogoje za pokritje energetskih potreb in s tem zagotovile energetsko varnost EU. Hipotezo 2 smo delno potrdili ker je z vspostavitvijo dvojne strani energetskega koridorja s plinom v povezavi z EU, podprta možnost povezave plinovodov do Evropske unije, zaradi ugodne geografske lege, stičnih točk, ter povezanosti in vzpostavitve dobre komunikacijske poti med različnimi predeli. H3: Uvoz zemeljskega plina iz Rusije in s tem odvisnost držav EU od tujih virov se bo v prihodnosti povečal. Hipotezo 3 smo potrdili, saj je napoved, da se ukinitev v oskrbi s plinom ne bo čutila, v Evropi, ki hrani plin v podzemnih skladiščih, vendar se bo ponovno zaostrilo zaradi potreb izčrpavanja plina v podzemnih skladiščih Ukrajine.
Ključne besede: trg energentov, organiziranost, Evropa, plinska kriza, partnerski odnosi, dobavitelji energentov
Objavljeno v DKUM: 27.11.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (770,25 KB)

8.
Primerjava Centra za varovanje in zaščito slovenske policije s primerljivimi izbranimi enotami po svetu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Urankar, 2017, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljeno zakaj je varovanje državnih voditeljev in ostalih državnikov pomembno, kakšna je zgodovina nastanka enot za osebno varovanje in kaj bo sam cilj diplomskega dela. Glavna naloga je bila se osredotočiti in diplomo izdelati v okviru postavljenih hipotez. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri pojmi s področja varovanja. Nato so glede na javno dostopne podatke predstavljene službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov izbranih držav. To so Center za varovanje in zaščito slovenske policije,kanadska Royal canadian mounted police, indijske Special protection group, President's bodyguards, National security guard in oddelek delhiške policije, izraelski Shin Bet, nigerijska State security service, novozelandski Diplomatic protection service, filipinski Presidential security group, poljski Buiro ochrony rzadu, romunski Serviciul de protectie si paza, južnokorejski Presidential security service, švedski Sakerhetspolisen, vatikanska Švicarska garda ter United states secret service in Diplomatic security service Združenih držav Amerike. Službe so pod državo v kateri delujejo opisane tako, da je najprej opisana njihova zgodovina nastanka, nato pa se je ugotavljalo pod kakšno matično telo spadajo, koliko služb ali enot za varovanje pomembni oseb v državi sploh je in katere funkcionarje varujejo. Po tem so službe za varovanje iz vseh izbranih tujih držav posamično primerjane s Centrom za varovanje in zaščito slovenske policije. Zaključek diplomske naloge vsebuje potrditve oziroma zavrnitve na začetku postavljenih hipotez. Ugotovljeno je, da službe za varovanje nekaterih pomembnih oseb in objektov različnih držav, z manjšimi odstopanji varujejo primerljive funkcionarje. Prav tako je lahko razbrano, da nimajo vse izbrane države le po eno takšno službo in, da niso razvrščene pod primerljiva matična telesa.
Ključne besede: policija, varovanje, osebno varovanje, Center za varovanje in zaščito, organiziranost, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1475; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (509,20 KB)

9.
VODENJE V PROCESNI ORGANIZACIJI
Julijan Kovše, 2017, diplomsko delo

Opis: Vodenje velja za eno izmed pogosteje preučevanih funkcij managementa. Kljub številnim teoretičnim dognanjem so si avtorji enotni, da optimalni stil vodenja ne obstaja. Na stil vodenja vpliva veliko dejavnikov, ki se razlikujejo od podjetja do podjetja. Odvisen je od npr. organiziranosti podjetja, osebnostnih lastnostih vodje, vpliva na podrejene, sprejemanje vodje iz strani podrejenih, itd. Vsak bodoči vodja se mora znati v najkrajšem času prilagoditi na spremembe v podjetju, saj le tako lahko poslovanje poteka v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Dandanes poslovanje zahteva vedno večjo uspešnost, učinkovitost ter hitrost pri prilagajanju na spremembe na trgu. Podjetje, ki svoj inovativni proizvod ali storitev kot prvo ponudi na trgu, razvije določen sistem povezav z dobavitelji ter izpolni vedno večja pričakovanja strank, ima ogromno možnosti za preživetje v novem poslovnem svetu. Vse to je prisililo podjetja v drugačno razmišljanje in spremembo organiziranosti. V tem okviru stopi v ospredje procesna organiziranost, ki predstavlja način, ki organizaciji pomaga, da odgovarja na vprašanje, katere so tiste aktivnosti, ki prinašajo dodano vrednost za stranke. Pri prehodu iz funkcionalne v procesno organiziranost podjetja je ključnega pomena tudi sprememba vodenja, saj so vodje primorane spremeniti svoj dosedanji način oz. stil vodenja, tako da le-ta celoviteje ustreza potrebam procesnega delovanja organizacije. Na temelju preučevanega primera, lahko opredelimo naslednje ključne spremembe, in sicer, da se zaposlenim omogoči več svobode pri izvajanju dela ter vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med vodjo in podrejenimi.
Ključne besede: vodenje, vodja, stili vodenja, procesna organiziranost
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 1153; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

10.
Oblika organiziranosti notranjega revidiranja v sistemu javnega holdinga
Mojca Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovodenje podjetij se sooča z nenehnimi spremembami, usmerjenostjo v prihodnost in iskanjem sinergij za doseganje konkurenčnih prednosti v razvitem poslovnem okolju. Poslovni procesi v velikih podjetjih so vedno bolj kompleksni, zaradi česar poslovodstvu ne omogočajo neposrednega nadzora nad njimi. Ker se poslovodstva in lastniki zavedajo, da je za dolgoročno dosego ciljev potrebno sistematično upravljanje in nadzorovanje poslovnih procesov v podjetju, pa krepijo vlogo notranje revizije v njem. K navedenemu jih spodbujajo tudi smernice iz okolja, ki spodbuja zavedanje o sistematičnem uvajanju korporativnega upravljanja v podjetja. Pri korporativnem upravljanju podjetja pa ima svoj prispevek tudi notranja revizija. Notranja revizija v podjetju deluje s ciljem, da so glavna tveganja v organizaciji obvladovana in dolgoročni cilji družbe doseženi. Podrejena je neposredno poslovodstvu, ne opravlja operativnih nalog in deluje neodvisno na podlagi etičnih pravil, veljavnih standardov stroke in notranjih aktov družbe. Oblika njene organiziranosti je v javnih podjetjih oz. v skupini javnih podjetij, to je javnem holdingu, za razliko od proračunskih uporabnikov, bank in zavarovalnic, v celoti prepuščena odločitvi poslovodstva. Na podlagi opredeljenih kriterijev, sem v magistrskem delu sistematično analizirala možne oblike organiziranosti notranjerevizijske službe v javnem holdingu in proučevala njihove prednosti in slabosti. Ocenjujem, da je za skupino javnih podjetij, ki so povezana v javni holding kot matično družbo, najbolj primerna oblika centralizirano organizirana notranjerevizijska služba. Z navedeno obliko organiziranosti se lahko dosega najboljši rezultat glede kakovost izvedenih notranjih revizij ter stroškovno učinkovitost, ob zagotavljanju neodvisnosti notranje revizije, kot temeljne lastnosti za učinkovito doseganje ciljev. V nalogi sem proučevala tudi vpliv sodelovanja nadzornega sveta in notranjega revizorja na neodvisnost slednjega. Ugotovila sem, da potrebnost podajanja soglasij nadzornega sveta na ključne akte notranje revizije (k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije), njuna medsebojna komunikacija ter podajanje informacij notranjega revizorja o poslovanju družbe nadzornemu svetu, krepijo neodvisnost notranjega revizorja in učinkovitost nadzornega sveta pri nadziranju poslov organizacije.
Ključne besede: javni holding, javno podjetje, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska služba, centralizirana organiziranost notranjerevizijske službe, nadzorni svet
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2011; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici