| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici