SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre v spremljanju in analizi vadbe za starejše z zmanjšano mobilnostjo
Nena Voda, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri staranju se pospešuje nastanek mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem aktivnosti gibalnega sistema, pešanjem funkcije srca, ledvic ih jeter. Telesni in umski odziv na ustrezne dražljaje se upošasni. splošna mobilnost je področje, ki se s staranjem spreminja in gibalnem sistemu nastopajo obrabne spremembe, kot soosteoartritis, osteoporoza in degenerativne bolezni nasploh. V diplomskem delu smo predstavili pomen organizirane vadbe pri starejših z zmanjšano mobilnostjo (stanujočih v Domu upokojencev Ptuj) in želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima organizirana vadba na kakovost njihovega življenja. Vadeči so se vključili v vadbo zaradi zanimanja za novo aktivnost v njihovem domu, zaradi želje po aktivnejšem načinu življenja, ohranjanja telesne teže in izboljšanja zdravstvenega počutja nasploh. V raziskavi je sodelovalo 24 stanovalcev, od tega 12 takih, ki so se aktivno udeleževali organizirane vadbe na fitnes napravah, in 12 članov kontrolne skupine, vsi v starostnem razponu od 73 do 87 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izboljšalo splošno počutje in razpoloženje v vadbo vključenih stanovalcev, do neke mere tudi gibalna sposobnost in ravnotežje. Neželeni simptomi, kot so: slabost, vrtoglavica, težave z dihanjem, razbijanje srca, bolečine v sklepih in mišicah so bili med vadbo redko prisotni. 8 vadečim se je po vadbi izboljšala gibljivost, 2 sta občutila izboljšanje ravnotežja. Vključeni v projekt so pridobili na moči in tudi koordinacija gibov je boljša, kot je bila pred vadbo. Dobljeni rezultati že na majhnem vzorcu potrjujejo, da organizirana vadba pozitivno vpliva na izboljšanje fizične sposobnosti in s tem na kakovost življenja starostnikov. Kot navajajo posamezni avtorji, redna telesna vadba pozitivno vpliva na preprečevanje ali zmanjšanje posameznih bolezenskih stanj v starostnem obdobju. Kakovost življenja starajoče se populacije naj predstavlja tudi vitalno in telesno zmogljivega posameznika.
Ključne besede: starost, zmanjšana mobilnost, organizirana vadba, kakovost življenja starejših
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2370; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (451,59 KB)

2.
MOTIVACIJA PRI ORGANIZIRANI REKREATIVNI TEKAŠKI VADBI
Neža Erznožnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Zavedanje o koristnosti redne rekreativne telesne aktivnosti je vedno bolj prisotno. Vedno več ljudi v svoje življenje vključuje športnorekreativno dejavnost. Za začetek aktivnega življenjskega stila veliko ljudi izbere organizirano skupinsko vadbo, ki je vedno bolj razširjena. Ena iz med mnogih možnosti je tudi organizirana rekreativna vadba teka, katero izvajamo v naravi v družbi ljudi z enakimi željami in interesi. Največji problem ukvarjanja s športno rekreacijo je pomanjkanje motivacije in prostega časa. Da bi navdušili ljudi za športno preživljanje prostega časa, potrebujemo zanimive in kvalitetne vadbene programe. Za pripravo dobrih, ustreznih programov je potrebno prepoznati motive, na podlagi katerih se posamezniki odločajo za rekreativno dejavnost. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Zanimale so nas tudi korelacije med različnimi motivacijskimi sklopi, in razlika v potrebi trenerja med tekači začetniki in tekači, ki tečejo že dalj časa. Z raziskavo smo pridobili rezultate, ki bodo služili pri izboljšanju oblikovanja vadbenega programa in motivacijskega pristopa. Raziskava je potekala na podlagi anketnega vprašalnika. Vzorec zajema enainštirideset tekačev rekreativne tekaške skupine Športnega društva Partizan Škofja Loka. S pomočjo ankete smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Izjema je pri sklopu „vloga trenerja”, kjer je statistična razlika med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje rekreativne tekaške vadbe med bolj in manj izobraženimi. Manj izobraženi tekači v tem sklopu dosegajo višje povprečne vrednosti kot bolj izobraženi tekači. Anketiranci pravijo, da so „notranje vzpodbude” močnejši motiv za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi kot „zunanje vzpodbude”. „Zunanje vzpodbude” pa so v močno pozitivni korelaciji z motivi „Tekmovanje‟. Ugotovili smo tudi, da je vloga trenerja pomembna vsem tekačem, ne glede na število let obiskovanja teka v organizirani vadbi.
Ključne besede: Motivacija, tek, organizirana vadba, športnorekreativna dejavnost.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1372; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju
Katarina Jošt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo predstavili, kako s pomočjo motoričnih testov ugotoviti razliko motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, z otroki, ki so vključeni v vrtec, ki ni opredeljen kot športni, ter razliko motoričnih sposobnosti glede na spol in indeks telesne mase otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni značilnosti motoričnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, vpliv motoričnega razvoja otrok na druga področja razvoja, pomembnost staršev in vrtca pri motoričnem razvoju otrok,načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu pa so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 32 otrok iz vrtcev v Slovenskih Konjicah. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna- neeksperimentalna metoda. Neslučajnostni vzorec je bil sestavljen iz konkretne populacije otrok, starih od dveh do treh let. Otroci so bili testirani s šestimi testi motoričnih sposobnosti. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika, za njihovo kvantitativno obdelavo deskriptivna statistika, za analizo razlik pa t-test za neodvisne vzorce. Iz analize je bilo razvidno, da se razvitost motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, statistično značilno ne razlikuje od motoričnih sposobnosti otrok, ki v športni vrtec niso vključeni. Glede na spol so rezultati pokazali, da se motorične sposobnosti dečkov statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti deklic. Tudi pri otrocih z višjim ITM se motorične sposobnosti statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti otrok z nižjim ITM.
Ključne besede: Motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalne aktivnosti, motorični razvoj, telesne razsežnosti, strokovno organizirana vadba.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 617; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (382,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici