1. Učenje in razvoj človeških virov v organizacijiTjaša Železnik, 2020, magistrsko delo Opis: V prvem poglavju smo na kratko opredelili in opisali namen ter temo magistrskega dela. Prav tako smo v tem poglavju opredelili tudi cilje, hipoteze in predvidene metode raziskovanja. Hkrati pa smo določili določene predpostavke, omejitve in opredelili problem teme magistrskega dela.
V drugem poglavju smo se odločili, da najprej opredelimo učenje, ki nas spremlja povsod v življenju. Opredelili smo različne definicije učenja in hkrati poudarili kako pomembno je dejansko učenje, ki poteka tudi zunaj organizacij. Pri tem pa nismo pozabili na tako imenovano vseživljenjsko učenje, ki nas spremlja že od rojstva.
Ker se naša tema navezuje na učenje in razvoj človeških virov v organizaciji, smo učenje opredelili tudi na ravni organizacije. Tako smo se v tretjem poglavju poglobili v temo organizacijskega učenja. Pri tem smo predstavili videnja in definicije različnih avtorjev ter dali poudarek na sistematičnem učenju. V tem poglavju smo se osredotočili tudi na sam »produkt« učenja, in sicer je to znanje, ki smo ga podkrepili z različnimi definicijami in opisom različnih vrst znanja.
Ker smo se v prvih poglavjih navezovali na učenje, smo v četrtem poglavju nadaljevali s tako imenovano učečo se organizacijo. Opisali smo njen razvoj in pomen, ki ga ima v sodobnem svetu. Hkrati smo predstavili značilnosti učeče se organizacije in razlike, ki se pojavljajo med učečo se organizacijo ter tradicionalno organizacijo. Za zaključek poglavja pa smo opredelili tako imenovan model Future-O.
Sledilo je peto poglavje, v katerem smo podrobneje raziskali razvoj človeških virov v organizaciji. Osredotočili smo se na metode in pristope razvoja človeških virov v organizaciji. Opredelili smo osebni razvoj in dejavnosti razvoja. Pri tem smo dali velik poudarek na samo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih oziroma človeških virov. Predstavili smo tudi vpliv organizacijskih značilnosti na razvoj človeških virov in hkrati za zaključek na kratko omenili program razvoja človeških virov v mednarodnih organizacijah.
V zadnjem šestem poglavju smo z argumenti potrdili ali ovrgli zapisane hipoteze. Za te argumente smo uporabili primere tujih raziskav, ki so bile podkrepljene z različnimi definicijami.
Ključne besede: razvoj, učenje, učeča se organizacija, znanje, organizacijsko učenje
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1064; Prenosov: 356
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. ANALIZA UVAJANJA NAČEL MANAGEMENTA KAKOVOSTI V MIKRO DRUŽINSKEM PODJETJU: ŠTUDIJA PRIMERA IZDELAVE DIZAJNERSKEGA IZDELKA IN SPLETNE PRODAJETina Šušteršič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo raziskovali način, kako se v mikro podjetju kar najbolje pripraviti za uvajanje in spremljanje kakovosti poslovanja. Za teoretsko podlago smo izbrali predmetno relevantno celovito upravljanje kakovosti oz. TQM (ang. Total Quality Mamagement). Namen obravnave kakovosti je prilagoditev obstoječe teorije TQM za uporabo v mikro podjetju ŠUŠTI, Tina Šušteršič, s. p. Poleg klasičnih metod obravnave, ki temeljijo na pozitivističnem pristopu, je posebnost raziskovalnega načina kombiniranje uporabljenih konceptov z razvojem vizije delovanja.
V izhodiščih in predstavitvi uporabljene teorije smo osvetlili pomen usmeritve TQM v zadovoljstvo kupca in predstavili ostale pomembne elemente za spremljanje kakovosti poslovanja. V okviru uvajanja načel TQM v poslovanja smo na osnovi razvoja vizije delovanja predstavili koncepta ciljnega dobička in vpeljave kazalnikov kakovosti po metodi BSC (ang. Balanced Scorecard – slov. Model uravnoteženih kazalnikov). Opredelili smo tudi postopnost izgrajevanja spremljanja kakovosti, ki poteka hkrati z načrtovano rastjo poslovanja tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. V tem smislu smo utemeljili orodja in njihovo uporabo povezali z zadovoljstvom kupca.
Posebna pozornost je vseskozi veljala pridobivanju in uporabi znanja in v tem okviru organizacijskega znanja. Temeljna ugotovitev, do katere smo prišli, je, da brez sodelovanja in voditeljstva ni kakovostnega delovanja in da mora tekmovanje na osnovi izključevanja zamenjati sodelovanje na osnovi vključevanja vseh deležnikov v poslu. V tem kontekstu določanje ciljnega dobička in ciljnih stroškov na osnovi konkurenčne cene omogoča razvoj kakovosti poslovanja. Motiv kakovostnega delovanja je zatorej povezovanje, sodelovanje in načrtovanje dosežkov kot alternativa nezdravemu tekmovanju, ki ga povzroča nebrzdana gonja za maksimizacijo profita.
Ključne besede: sodelovalna miselnost, zadovoljstvo kupcev, voditeljstvo, organizacijsko znanje, kazalniki kakovosti
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. UVEDBA KONCEPTA UČEČEGA SE PODJETJA V SLOVENSKIH ŽELEZNICAH D.O.O.Monika Malerič, 2012, diplomsko delo Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je razviti sposobnost prilagajanja nenehnim spremembam okolja in soočanja z izzivi sodobne družbe, kot so ravnanje z znanjem, globalna konkurenca ter nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Da bi se bile organizacije sposobne prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju, morajo biti prilagodljive, prožne in hitro odzivne. Sodobna organizacija mora biti sposobna hitro in stalno pridobivati nova znanja in jih uspešno uporabljati znotraj organizacije, saj je le pravilno izkoriščanje znanja ključ do konkurenčne prednosti v globalnem svetu. Vsaka organizacija, ki želi biti konkurenčnejša od ostalih organizacij na tržišču, bi zato morala pristopiti h konceptu učeče se organizacije, ki je v svetu že dodobra poznan.
Učeče se organizacije se zavedajo vrednosti intelektualnega kapitala, torej znanja zaposlenih, zato iščejo nove načine ravnanja z znanjem, ki ni nič manj pomembno kot racionalno ravnanje s finančnimi ali drugimi sredstvi. Strokovno usposobljen in motiviran delavec, ki ima v podjetju možnost stalnega učenja, izpopolnjevanja in nadgrajevanja lastnega znanja, je ključnega pomena za organizacijo, ki mora izobražene kadre v čim večjem številu obdržati v podjetju.
Model, ki omogoča doseganje takšnih rezultatov, je t. i. učeča se organizacija, kjer sta učenje in pridobivanje znanja osrednji cilj. Prvi od uveljavljenih modelov uvajanja učeče se organizacije je model v osmih korakih, imenovan USP 8K, drugi pa je model osemkoračnega uvajanja, FUTURE-O®. Sistematični del obeh modelov se začne s strateškim premislekom ožjega vodstva in nadaljuje s sodelovanjem vseh zaposlenih.
V diplomskem delu bomo preverili, ali je konceptualni model učeče se organizacije ustrezen organizacijski model za tako veliko podjetje, kot so Slovenske železnice, d. o. o.
Ključne besede: učeča se organizacija, znanje, management znanja, organizacijsko učenje, organizacijska kultura
Objavljeno v DKUM: 31.01.2013; Ogledov: 2173; Prenosov: 301
Celotno besedilo (1,57 MB) |
4. IZBOLJŠANJE OBLIKOVANJA DELA V OBRAVNAVANEM PODJETJUMateja Mauko, 2009, diplomsko delo Opis: Cilj oblikovanja dela v moderni organizaciji je uskladitev potreb organizacije po hitro in kvalitetno opravljenih delovnih nalogah s potrebami in željami zaposlenih. Tukaj ne gre za vprašanje kako najti pravega človeka za prosto delovno mesto, temveč kako najbolje izkoristiti potenciale obstoječih zaposlenih. Pri tem si lahko pomagamo z vrsto načinov oblikovanja dela in znanih karakteristik, ki jih dobro oblikovano delo vsebuje. Kot vsak posameznik, je tudi vsaka organizacija edinstvena in polna posebnosti, zato bo tudi vsak projekt oblikovanja dela edinstven s svojim izborom metod.
Oblikovanje dela je lahko eden izmed korakov pri vzpostavitvi učeče se organizacije. V središču delovanja tovrstne organizacije je znanje in njegovo pridobivanje, shranjevanje, prenos in uporaba. Učenje ne poteka zgolj na nivoju posameznikov, temveč se uči organizacija kot celota. Znanje namreč v organizaciji ostane tudi potem, ko se posamezniki zamenjajo, izraža se v obliki strukture delovnih procesov in se zlahka prenaša med sodelavci. Učenje nujno pomeni spremembo oziroma izboljšanje načina delovanja organizacije, s čimer se ta prilagaja spreminjajočemu se okolju.
V praktičnem delu smo podali konkretne predloge za uvedbo koncepta oblikovanja dela v obravnavanem podjetju. Menimo, da bi tovrsten pristop lahko bistveno pripomogel k izboljšanju rezultatov in rešitvi nekaterih ponavljajočih se težav v podjetju.
Ključne besede: oblikovanje dela, rotacija zaposlenih, širitev delovnih nalog, obogatitev dela, učeča se organizacija, organizacijsko znanje
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 2827; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1017,88 KB) |
