| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UVEDBA KONCEPTA UČEČEGA SE PODJETJA V SLOVENSKIH ŽELEZNICAH D.O.O.
Monika Malerič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je razviti sposobnost prilagajanja nenehnim spremembam okolja in soočanja z izzivi sodobne družbe, kot so ravnanje z znanjem, globalna konkurenca ter nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Da bi se bile organizacije sposobne prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju, morajo biti prilagodljive, prožne in hitro odzivne. Sodobna organizacija mora biti sposobna hitro in stalno pridobivati nova znanja in jih uspešno uporabljati znotraj organizacije, saj je le pravilno izkoriščanje znanja ključ do konkurenčne prednosti v globalnem svetu. Vsaka organizacija, ki želi biti konkurenčnejša od ostalih organizacij na tržišču, bi zato morala pristopiti h konceptu učeče se organizacije, ki je v svetu že dodobra poznan. Učeče se organizacije se zavedajo vrednosti intelektualnega kapitala, torej znanja zaposlenih, zato iščejo nove načine ravnanja z znanjem, ki ni nič manj pomembno kot racionalno ravnanje s finančnimi ali drugimi sredstvi. Strokovno usposobljen in motiviran delavec, ki ima v podjetju možnost stalnega učenja, izpopolnjevanja in nadgrajevanja lastnega znanja, je ključnega pomena za organizacijo, ki mora izobražene kadre v čim večjem številu obdržati v podjetju. Model, ki omogoča doseganje takšnih rezultatov, je t. i. učeča se organizacija, kjer sta učenje in pridobivanje znanja osrednji cilj. Prvi od uveljavljenih modelov uvajanja učeče se organizacije je model v osmih korakih, imenovan USP 8K, drugi pa je model osemkoračnega uvajanja, FUTURE-O®. Sistematični del obeh modelov se začne s strateškim premislekom ožjega vodstva in nadaljuje s sodelovanjem vseh zaposlenih. V diplomskem delu bomo preverili, ali je konceptualni model učeče se organizacije ustrezen organizacijski model za tako veliko podjetje, kot so Slovenske železnice, d. o. o.
Ključne besede: učeča se organizacija, znanje, management znanja, organizacijsko učenje, organizacijska kultura
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1268; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
OPERATIVNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST KOT UČEČA SE ORGANIZACIJA
Nevenka Urbančič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Sodobna družba in vse hitrejši gospodarski razvoj narekujeta vse intenzivnejše spremembe delovnega okolja, ki močno vplivajo tudi na neprofitne zdravstvene organizacije. Potrebno je strmeti k čim večji hitrosti prilagajanja novo nastalim spremembam. Organizacija mora biti fleksibilna, inovativna in imeti nizko stopnjo hierarhije. Glavni cilj današnjega časa je, da se dosega maksimalna kakovost storitev ter konkurenčnost ostalim neprofitnim zdravstvenim organizacijam, ki so ponudniki ekvivalentnih storitev na istem trgu dela. Vse je moč doseči z uvajanjem koncepta učeče se organizacije v neprofitne zdravstvene organizacije. Medsebojno delovanje znotraj ene organizacijske enote ter sodelovanje z drugimi organizacijskimi enotami je ključnega pomena v zdravstvu. V raziskavi na eni strani izpostavimo zdravstvene delavce s področja anesteziološke dejavnosti in na drugi strani zdravstvene delavce s področja operativne dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. S pomočjo anketnega vprašalnika pridobimo subjektivne statistične podatke glede prisotnosti elementov učeče se organizacije v raziskovanih enotah. Zanima nas predvsem subjektivna ocena zaposlenih glede zavedanja pomembnosti učenja, pridobivanja novega znanja, pomembnosti znanja, odgovornosti za opravljanje lastnega dela in odgovornosti do celotne organizacije. Pozornost namenimo oceni zaposlenih glede zastavljenih ciljev izobraževanja, delovanja tima, oceni medsebojnih odnosov, sodelovanju in komunikaciji v timu in komunikaciji z ostalimi multidisciplinarnimi timi. Analiziramo tudi oceno sodelovanja z vodjo tima ter zavedanje pomembnosti sprememb, ki so nujno potrebne za delovanje in skupno reševanje problemov v njihovem timu. Na podlagi raziskave z gotovostjo lahko potrdimo, da so prisotni elementi učeče se organizacije na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok kot tudi v Operacijskem bloku. Kažejo se manjše razlike med subjektivnimi ocenami anketirancev ene in druge organizacijske enote, ki pa niso statistično pomembne narave. Anketiranci obeh organizacijskih enot slabše ocenjujejo zaupnost med člani tima ter vzajemno sodelovanje pri oblikovanju vizije in ciljev tima. Iz med osem predpostavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili, vse ostale smo zavrnili. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izobrazbenimi skupinami obeh enot in oceno stopnje pomembnosti izobraževanja. Zaposleni do 30 let starosti bolje ocenjujejo kriterije pomembnosti učenja kakor zaposleni od 51 let starosti naprej. Zaposleni Operacijskega bloka bolje ocenjujejo kriterije odgovornosti kakor zaposleni Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok.
Ključne besede: učeča se organizacija, organizacijsko učenje, pomen učenja, pomembnost znanja, teoretični modeli
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 677; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

3.
Primerjalna analiza ključnih dejavnikov tržnega uspeha novih izdelkov v slovenskih predelovalnih panogah
Aleksandra Muster, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil na vzorcu podjetij slovenske predelovalne industrije ugotoviti, kako dejavniki kot so odzivna tržna naravnanost, organizacijsko učenje, proaktivna tržna naravnanost in inovativna organizacijska kultura vplivajo na tržni uspeh novih izdelkov ob pogojih uporabe sodobnih metod v okviru procesa razvoja novih izdelkov, tržnih in tehnoloških sprememb in uporabe zunanjih virov za inovacije v okviru procesa razvoja novih izdelkov. Večina ugotovitev iz empirične raziskave na vzorcu slovenske predelovalne industrije sovpada z ugotovitvami iz dosedanjih slovenskih in tujih prispevkov, ki so si v rezultatih večkrat tudi nasprotujoča. Ključne ugotovitve dela so, da obstajajo povezave med: • odzivno tržno naravnanostjo na konkurente in tržnim uspehom novih izdelkov • proaktivno tržno naravnanostjo in številom novih izdelkov, vendar le v dimenziji, ki jo opisujejo spremenljivke raziskovanja bodočih potreb • organizacijskim učenjem in številom novih izdelkov, vendar le v dimenziji, ki jo opisujejo spremenljivke, ki se nanašajo na pridobivanje informacij o bodočih potrebah. Iz tega lahko povzamemo, da naj podjetja investirajo vse več naporov v proaktivno dimenzijo tržne naravnanosti, saj lahko le-ta vodi v večji tržni uspeh izdelkov. Nenehno je potrebno razvijati sposobnost prepoznavanja, razumevanja in zadovoljevanja še neizraženih potreb odjemalcev, da lahko podjetja ustvarijo diferencirano ponudbo in pogoje za trajnostno konkurenčno prednost. Pomembno pa je tudi, da podjetja izboljšajo svojo odzivno naravnanost, predvsem tista, ki delujejo v hitro spreminjajočih se tržnih okoljih. Iz empiričnega dela raziskave lahko ugotovimo, da ne zadostuje le ustrezna oblika tržne naravnanosti, temveč obstoj nekih drugih dejavnikov, ki lahko v danih pogojih okrepijo vpliv na tržni uspeh novih izdelkov. Na primeru podjetij slovenske predelovalne industrije smo ugotovili, da lahko z uporabo sodobnih metod in tehnik ter odprtih načinov inovacije podjetja izboljšujejo in pospešujejo proces razvoja novih izdelkov.
Ključne besede: Razvoj novih izdelkov, tržni uspeh novih izdelkov, proaktivna tržna naravnanost, odzivna tržna naravnanost, organizacijsko učenje, inovativna organizacijska kultura.
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

4.
Učeča se organizacija med trenerji smučarjev skakalcev
Mitja Mežnar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi vse hitrejšega tehnološkega in informacijskega napredka v svetu, se okolje ves čas spreminja. Da pa bi se posameznik kot tudi organizacije čim hitreje prilagodile tem spremembam ter izrabile nove možnosti, ki so jim ponujene morajo svoje znanje, veščine ter spretnosti ves čas izpopolnjevati in nadgrajevati. Nenehno učenje je torej dandanes ključnega pomena. Eden izmed najsodobnejših managerskih pristopov nenehnega učenja in managementa znanja pa je prav koncept učeče se organizacije, ki je tudi glavna tema te magistrske naloge. Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem je opisano razumevanje in opredelitev učeče se organizacije, organizacijsko učenje ter opisana učeča se organizacija v športu. Opisane pa so tudi sposobnosti in lastnosti (uspešnega) trenerja ter njegovo delovanje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri nas je zanimal vpliv uporabe elementov učeče se organizacije, ob nenehnem izpopolnjevanju znanja trenerja smučarjev skakalcev, na najboljši doseženi rezultatom njegovega najuspešnejšega varovanca ter pri katerem elementu učeče se organizacije je vpliv na najboljši doseženi rezultat največji. Rezultati raziskave so pokazali, da uporaba učeče se organizacije ob nenehnem izpopolnjevanju znanja trenerja smučarjev skakalcev lahko napove rezultat najuspešnejšega tekmovalca. Z enajstimi napovednimi spremenljivkami (komuniciranje, učenje na preteklih izkušnjah, eksperimentiranje, sistematično reševanje problemov in sistemsko razmišljanje, učenje od drugih, skupna vizija, mentalni modeli, timsko učenje, osebno znanje, prenos znanja in merjenje napredka) in eno dihotomno spremenljivko (trenerjevo nenehno izpopolnjevanje znanja) pojasnimo kar 50 % variabilnosti najboljšega rezultata najuspešnejšega tekmovalca, ki ga je posamezni trener (v zadnjih dveh sezonah - sezoni 2013/14 in 2014/15) treniral. Med vsemi enajstimi sklopi učeče se organizacije in nenehnega izpopolnjevanja znanja trenerja pa vpliv na najboljši rezultat najuspešnejšega tekmovalca, ki ga je trener treniral kaže kar šest spremenljivk. Negativno na najboljši rezultat vpliva: eksperimentiranje, učenje od drugih ter merjenje napredka. Pozitivno pa: prenos znanja, skupna vizija ter nenehno izpopolnjevanja znanja trenerja. Omenimo še, da je za koncept učeče se organizacije slišalo že skoraj polovica vprašanih trenerjev smučarjev skakalcev.
Ključne besede: učeča se organizacija, organizacijsko učenje, športni trener, smučarski skoki, odnos trener – športnik
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 1128; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja
Marko Bohanec, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Področje medorganizacijske (B2B) prodaje je zahtevno. Običajno ne predvideva le prodaje končnih izdelkov, temveč so predmet prodaje kompleksnejše rešitve, prilagojene kupcu. Kupci pri tem sledijo svojim internim procesom, želijo doseči prilagoditve elementov pogodbe, se pogajajo in podobno. To zahteva od prodajalcev dobro poznavanje pričakovanj strank, njihovih želja in potreb. Proces B2B prodaje je zato daljši in kompleksnejši. V disertaciji se osredotočamo na napovedovanje prodajnega izida v medorganizacijski prodaji, ki v praksi večinoma temelji na subjektivni presoji prodajalcev. Glede na napovedi prodajalcev se podjetja odločajo o virih in aktivnostih, zato netočne napovedi lahko vodijo v nepopravljive posledice. Raziskave so pokazale, da podjetja, ki svoje odločitve temeljijo na podatkih (angl. ``data driven decison-making''), izkazujejo boljše poslovne rezultate. Vendar pa raziskave kažejo tudi, da je uporaba metod in orodij, ki temeljijo na podatkih, v praksi še vedno šibka. To lahko pripišemo slabemu razumevanju metod in orodij za podporo odločanju ter tudi nezaupanju v tehnologijo. Motivacija za raziskavo izhaja iz zaznanega problemskega stanja v medorganizacijski prodaji in vrzeli, ki smo jo zaznali v akademski literaturi. Izhajamo iz teze, da je mogoče z uporabo modelov stojnega učenja pomagati prodajalcu in podjetju tako, da pri napovedovanju poslovnega izida delajo manj napak. V ta namen smo po metodologiji akcijske raziskave in razvoja (angl. ``action design research'', s kratico ADR) razvili model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja. Pri tem sta nastala dva artefakta: informacijsko-tehnološki (IT) artefakt, ki temelji na modelih strojnega učenja, podkrepljenih s transparentnimi razlagami, ter organizacijski artefakt, ki spodbuja vključevanje spoznanj iz IT-artefakta v proces napovedovanja in organizacijsko učenje. Prednost ADR je v tem, da vključuje uporabnike v razvoj in evalvacijo modela že na začetku raziskave. Na ta način uporabniki lahko izrazijo svoja pričakovanja, sproti vrednotijo model ter tudi sproti predlagajo spremembe. To krepi zaupanje v razvit model in povečuje zavezanost h kasnejši uporabi v praksi. Jedro disertacije predstavlja model napovedovanja prodajnih priložnosti v medorganizacijskem poslovanju z uporabo metod strojnega učenja. Metode strojnega učenja se iz prodajne zgodovine naučijo prepoznati značilnosti prodaje. Ko se pojavijo nove priložnosti, metode ocenijo njihovo zrelost in ponudijo odločevalcem razlago vplivnih dejavnikov, omogočajo pa tudi analizo vpliva različnih prodajnih aktivnosti s pomočjo ``kaj-če'' analize. Pri tem uporabljamo poenoten format napovedi in njihovih razlag, ki podpirajo različne modele. Tako omogočamo uporabo visoko zmogljivih metod strojnega učenja (npr. naključni gozd), ki so običajno zaradi svoje zapletenosti netransparentne in jim uporabniki stežka zaupajo. Da smo lahko razvili model, smo opravili dodatne raziskave za oblikovanje nabora atributov, ki opisujejo proces B2B prodaje in razvili optimizacijske postopke za detekcijo šuma in redundance atributov. Za učinkovito detekcijo kvalitete učne množice smo razvili vizualno metodo. Potrdili smo domnevo, da je želen organizacijsko-informacijski model mogoče zgraditi, saj je večina uporabljenih metod dosegla klasifikacijsko točnost nad 70\%. Za podrobnejšo analizo vpliva atributov smo razvili simulacijske in optimizacijske algoritme. Praksa potrjuje koristnost razvitega modela, saj se je v realnem podjetju z uporabo modela točnost napovedi bistveno izboljšala. S kombinacijo uporabe modelov, znanja in prakse ekspertov, smo tako prispevali k preseganju pomanjkljivosti posameznih pristopov. Uporabljene metode predstavljajo novost na področju organizacijskih znanosti in tako prispevajo k znanstveni literaturi na področju organizacijskega učenja in uporabe metod strojnega učenja.
Ključne besede: strojno učenje, medorganizacijska prodaja, organizacijsko učenje, napovedovanje izida, razlaga modelov, analiza kaj-če
Objavljeno: 24.04.2017; Ogledov: 643; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

6.
Učeča se organizacija - Lovska zveza Slovenije
Elvis Hamulič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učeča se organizacija – Lovska zveza Slovenije smo najprej s pomočjo analize pisnih virov povzeli glavne značilnosti koncepta učeče se organizacije. Zanimalo nas je, kako je ta definiran, kakšen je Sengejev model le-tega ter katere kriterije mora organizacija dosegati, da jo lahko označimo kot učečo. Želeli smo namreč preveriti, ali je Lovska zveza Slovenije učeča se organizacija. V ta namen smo najprej v teoretičnem delu naloge opredelili njene glavne naloge, cilje in način dela, v katerem smo iskali značilnosti raziskovanega pojma. Ker gre za eno večjih nevladnih organizacij v Sloveniji, ki deluje na različnih področjih, je njeno funkcioniranje v smeri nenehnega učenja in posodabljanja znanj več kot zaželeno. V nadaljevanju smo raziskovali mnenje samih članov LZS o tem, ali ta izpolnjuje kriterije učeče se organizacije. Izvedli smo anketo, v kateri smo sodelujoče spraševali o strinjanju z določenimi trditvami, ki veljajo za takšno vrsto organizacije, s čimer smo želeli v praksi preveriti, kako način funkcioniranja zaznavajo tisti, ki so v delovanje neposredno vpleteni. Ugotovili smo, da ti večinoma LZS ocenjujejo kot učečo se organizacijo, v kateri so prisotni zanjo značilni elementi. Zaznali smo tudi rahlo, ne bistveno razliko med ocenami članov lovskih družin in članov območnih lovskih zvez. Prvi so namreč v svoji organizaciji nekoliko bolj zaznavali prisotnost elementov učeče se organizacije kot drugi, vendar ta razlika ni dovolj očitna, da bi lahko trdili, da se mnenja med skupinama razlikujeta. Rezultati naše raziskave kažejo, da LZS zadostuje več kriterijem učeče se organizacije, zato jo kot takšno lahko označimo. Predlagamo analizo tistih elementov, ki so jih člani najmanj zaznali kot prisotne, ter spodbujanje njihovega razvoja.
Ključne besede: organizacije, učeča se organizacija, organizacijska kultura, organizacijsko učenje, timsko delo, Lovska zveza Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 365; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (583,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici