| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES V DELOVNEM OKOLJU V PODJETJU ZAVAROVALNICA MARIBOR
Petra Vujinić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stresa v delovnem okolju je vedno več. Povečal se je predvsem zaradi vedno večjih zahtev, ki jih imajo delodajalci do zaposlenih (hitre spremembe v delovnem okolju, tekmovanja in stremljenja k visokim delovnim rezultatom ...). Stres pa ni prisoten samo na vodstvenih delovnih mestih, temveč pri vseh delovnih situacijah. V magistrskem delu smo proučevali stres v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na teorijo o stresu, stresu v delovnem okolju, vzrokih in na to, kako stres preprečiti. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o stresu v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Z analizo stresa v izbranem podjetju smo želeli ugotoviti, če je v Zavarovalnici Maribor prisoten stres, ali je stopnja stresa močnejša pri zaposlenih na terenu (prodajni svetovalci) ali med zaposlenimi v podpornih službah in ali starost ter spol zaposlenih vplivata na stopnjo stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je delo v Zavarovalnici Maribor stresno, vendar pa posamezna delovna mesta niso stresna. To pomeni, da je stres na splošno prisoten, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja. Da so se posamezna delovna mesta pokazala kot nestresna, je posledica tega, da v anketo niso bili vključeni zaposleni, ki delajo na višjih delovnih mestih, saj bi potem bili rezultati bistveno drugačni. Zanimivo je tudi to, da stopnja stresa v Zavarovalnici Maribor ni odvisna od spola zaposlenih, prav tako ne obstaja povezava med starostnimi skupinami in stopnjo stresa, ter da vrsta zaposlitve ne vpliva na stopnjo doživljanja stresa.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stres v delovnem okolju, modeli stresa, viri stresa, individualni stresorji, organizacijski stresorji, preprečevanje stresa, strategije spoprijemanja s stresom, odpravljanje stresa.
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 2077; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (760,56 KB)

2.
OSEBNOSTNA TIPA A IN B V POVEZAVI Z DOŽIVLJANJEM STRESA PRI DELU
Živa Planinc, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so bili predstavljeni in raziskani simptomi, ki se pojavijo ob nenehnem izpostavljanju stresu, ter dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa. Pri tem smo se omejili predvsem na dejavnike, ki izhajajo iz dela. V teoretičnem delu naloge so bili na podlagi različnih avtorjev in dosedanjih raziskav predstavljeni najpogostejši dejavniki stresa, katerim so ljudje izpostavljeni, prav tako najpogostejše posledice stresa. Opredelili smo tudi različne tipe osebnosti in pojasnili, kako stres vpliva nanje. Podani so bili tudi načini in metode premagovanja stresa. V raziskovalnem delu smo podrobneje raziskali, kakšen tip osebnosti prevladuje med zaposlenimi v občinskih upravah ter kako le-ti doživljajo stres pri svojem delu. Pri tem smo se omejili zgolj na osebnostni tip A in B. Prav tako smo raziskali, v kakšni meri zaposlene stres dejansko ogroža in kateri so tisti simptomi stresa, ki ogrožajo zdravje zaposlenih. V ta namen je bila izvedena anketna raziskava, ki smo jo izvedli med zaposlenimi občinske uprave občine Rače-Fram in občine Slovenske Konjice. Osebnostni tip smo določili z Brewerjevim vprašalnikom, medtem ko smo za določitev simptomov in dejavnikov stresa priredili Powellov vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da se polovica anketirancev nagiba k vedenjskemu vzorcu A. Več kot polovica anketirancev meni, da je njihovo delo zgolj občasno stresno, pri tem pa v povprečju kot najpogostejši dejavnik stresa navajajo preveč zahtev in premalo časa, časovne pritiske in roke, premalo možnosti za napredovanje in kariero ter pomanjkanje časa, ki bi ga lahko preživeli s svojo družino. Prav tako obstaja pozitivna povezava med nekaterimi simptomi in dejavniki stresa ter vedenjskim vzorce A. Večina zaposlenih je izpostavljena zmernemu stresu, pri tem pa je skrb zbujajoč podatek, da je bil zgolj en anketiranec izpostavljen nizkemu stresu. V povprečju anketiranci kot najpogostejše simptome stresa navajajo živčnost in napetost, izčrpanost, utrujenost ter želodčne težave.
Ključne besede: Osebnost, osebnostna tipa A in B, stres, individualni in organizacijski stresorji, posledice stresa.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 944; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici