| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES V DELOVNEM OKOLJU V PODJETJU ZAVAROVALNICA MARIBOR
Petra Vujinić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stresa v delovnem okolju je vedno več. Povečal se je predvsem zaradi vedno večjih zahtev, ki jih imajo delodajalci do zaposlenih (hitre spremembe v delovnem okolju, tekmovanja in stremljenja k visokim delovnim rezultatom ...). Stres pa ni prisoten samo na vodstvenih delovnih mestih, temveč pri vseh delovnih situacijah. V magistrskem delu smo proučevali stres v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na teorijo o stresu, stresu v delovnem okolju, vzrokih in na to, kako stres preprečiti. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o stresu v delovnem okolju v podjetju Zavarovalnica Maribor. Z analizo stresa v izbranem podjetju smo želeli ugotoviti, če je v Zavarovalnici Maribor prisoten stres, ali je stopnja stresa močnejša pri zaposlenih na terenu (prodajni svetovalci) ali med zaposlenimi v podpornih službah in ali starost ter spol zaposlenih vplivata na stopnjo stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je delo v Zavarovalnici Maribor stresno, vendar pa posamezna delovna mesta niso stresna. To pomeni, da je stres na splošno prisoten, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja. Da so se posamezna delovna mesta pokazala kot nestresna, je posledica tega, da v anketo niso bili vključeni zaposleni, ki delajo na višjih delovnih mestih, saj bi potem bili rezultati bistveno drugačni. Zanimivo je tudi to, da stopnja stresa v Zavarovalnici Maribor ni odvisna od spola zaposlenih, prav tako ne obstaja povezava med starostnimi skupinami in stopnjo stresa, ter da vrsta zaposlitve ne vpliva na stopnjo doživljanja stresa.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stres v delovnem okolju, modeli stresa, viri stresa, individualni stresorji, organizacijski stresorji, preprečevanje stresa, strategije spoprijemanja s stresom, odpravljanje stresa.
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 2132; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (760,56 KB)

2.
PRISTOPI ZA PREMAGOVANJE STRESA PRI ČLANIH SKEI
Tadej Breg, 2012, magistrsko delo

Opis: Hiter tempo življenja, pogoste spremembe in usklajevanje zasebnega ter službenega življenja, so le nekateri izmed izvorov stresa, s katerimi se moramo soočati. Stres se je razvil v enega izmed najbolj perečih problemov, ki grozi sodobni družbi. Posledice, ki jih prinaša stres so sicer tako pozitivne kot negativne, vendar je omejevanje oziroma odprava negativnih posledic osrednjega pomena. Škoda, ki jo stres povzroča, je namreč vidna tako na zdravju in počutju posameznikov, kakor tudi na sami družbi. Povzročitelje stresa lahko najdemo v delovnem okolju in izven njega. V zadnjem času je veliko pozornosti po celem svetu posvečeno predvsem stresu na delovnem mestu. Številne spremembe, kot so npr. uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vedno večje zahteve s strani vodstva, odpiranje trgov dela za tujce in vplivi gospodarske krize, ki je prizadela našo družbo in povzročila izgubo številnih delovnih mest, so le nekateri izmed razlogov za razmah stresa med zaposlenimi. Dovzetnost za stres pa ni enaka pri vseh zaposlenih. Vsak zaposleni ima svojo osebnost, ki ima velik vpliv na to, v kolikšni meri je nekdo dovzeten za stres in na kakšen način se nekdo sooča z njim. Tukaj lahko poudarimo pomen različnih dimenzij osebnosti (sprejemljivost, ekstravertnost, odprtost, vestnost in nevroticizem). Stres ne pušča posledic samo na zaposlenih, ampak tudi na uspešnosti in učinkovitosti samih organizacij, v katerih so ti zaposleni. Delovna sila ima namreč velik vpliv na te dejavnike in dejstvo je, da bolan in slabo razpoložen delavec le stežka izpolnjuje vse naloge, ki so mu bile dodeljene. Slabša učinkovitost zaposlenih pušča posledice na celotni organizaciji. To je nekaj, kar si na dolgi rok ne moreš privoščiti. Še posebej zaradi hude konkurence. Zato je pomembno, da se organizacije zavejo, da nimajo samo zaposleni težave s stresom, ampak tudi organizacije same, in da stres predstavlja oviro, ki jo je potrebno premagati. S stresom se je potrebno na primeren način soočiti in omejiti njegov vpliv. Pri tem imamo na voljo različne pristope, ki nam lahko pomagajo na individualni in na organizacijski ravni. Z doslednim in predanim izvajanjem pristopov ne moremo pričakovati, da bomo postali odporni na stres, lahko pa v precejšnji meri omejimo njegove posledice. V okviru naše magistrske naloge smo preučili, kako so organizacije in posamezniki, ki so člani sindkata SKEI, do sedaj preprečevali in premagovali stres na delovnem mestu. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo nato predlagali pristop, ki bi ga bilo po našem mnenju smiselno uporabiti v sindikatu SKEI.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, osebnost, individualne pristopi k premagovanju stresa, organizacijski pristopi k premagovanju stresa, SKEI
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 1594; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
OSEBNI KONFLIKTI ZAPOSLENIH IN NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE ORGANIZACIJE
Monika Horvatič, 2013, magistrsko delo

Opis: V postmodernem obdobju je področje dela in družinskega življenja prineslo spremembe. Usklajevanje obeh sfer je čedalje bolj problematično, hkrati pa postaja vse bolj aktualna tema akademskih raziskovanj tega področja. Med najpogostejše poklicne stresorje v zdravstvu uvrščamo delovne obremenitve, dolgotrajen in neenakomerno porazdeljen delavnik, omejitve na delovnem mestu, konflikt na delovnem mestu, hierarhijo v zdravstvu, pomanjkanje podpore, nepredvidljive okoliščine dela in negotovost v zvezi z zdravljenjem in prisostvovanje pri pacientovem trpljenju in umiranju. Med najpogostejše družinske stresorje pa uvrščamo majhne otroke in skrb zanje, skrb za obolele družinske člane in nerazumevanje v družini. Oblika ravnotežja med obema sferama pojasnjuje, da povečana vpletenost v določeno vlogo lahko vodi v preokupacijo z vlogo in tako posameznik ne uspe izpolniti zahtev, povezanih z drugo vlogo. Visoka vpletenost je direktno povezana z visokimi časovnimi investicijami posameznika v opravljanje dejavnosti te vloge, seveda na račun časa, ki naj bi ga posameznik investiral v opravljanje dejavnosti druge vloge, kar povzroči konflikt. Raziskava je pokazala, da konflikt med delom in družino pri zaposlenih v obravnavani organizaciji nedvomno obstaja, kaže se v obeh smereh, tako pri delu, ki vpliva na družino (WIF), kot tudi pri družini, ki vpliva na delo (FIW). V večji meri se manifestira v obliki, kjer delo vpliva na družino, kar pomeni, da zaposleni v obravnavani organizaciji zaradi delovnih obveznosti ne morejo sodelovati pri družinskih aktivnostih tako, kot bi si sicer želeli. Praktičen del naloge obsega predstavitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v kateri smo izvedli anketo o konfliktih med delom in družino. V organizaciji se srečujejo različne osebnosti, ki imajo različne poglede, hotenja in cilje. Nanje vpliva tako zadovoljstvo na delovnem mestu kot tudi zadovoljstvo v zasebni sferi življenja. Da do konfliktov med delom in družino ne bi prihajalo v takšnem obsegu, ki bi lahko škodljivo vplival na delovanje organizacije, je nujna prisotnost pozitivno naravnanega vodstva do opredeljenega problema, do njegovega pravočasnega odkrivanja in sprejemanja ter njegov interes do usklajevanja tako poklicnega kot tudi zasebnega življenja zaposlenih. Vodstvo, ki podpira usklajevanje obeh sfer življenja posameznika, organizacijo lažje vodi k tistim pozitivnim učinkom, ki se kažejo v zmanjšanju fluktuacije, v zmanjšanju kvote bolniških odsotnosti, v zmanjšanju kvote nege in števila nezgod ter hkrati v povečanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih. Vse našteto se namreč vsekakor odraža tudi v jasnih pozitivnih ekonomskih učinkih.
Ključne besede: organizacijski konflikt, konflikt med delom in družino, lestvica konfliktov, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo pri delu, delovna uspešnost, intrapersonalni konflikt
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1301; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
OSEBNOSTNA TIPA A IN B V POVEZAVI Z DOŽIVLJANJEM STRESA PRI DELU
Živa Planinc, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so bili predstavljeni in raziskani simptomi, ki se pojavijo ob nenehnem izpostavljanju stresu, ter dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa. Pri tem smo se omejili predvsem na dejavnike, ki izhajajo iz dela. V teoretičnem delu naloge so bili na podlagi različnih avtorjev in dosedanjih raziskav predstavljeni najpogostejši dejavniki stresa, katerim so ljudje izpostavljeni, prav tako najpogostejše posledice stresa. Opredelili smo tudi različne tipe osebnosti in pojasnili, kako stres vpliva nanje. Podani so bili tudi načini in metode premagovanja stresa. V raziskovalnem delu smo podrobneje raziskali, kakšen tip osebnosti prevladuje med zaposlenimi v občinskih upravah ter kako le-ti doživljajo stres pri svojem delu. Pri tem smo se omejili zgolj na osebnostni tip A in B. Prav tako smo raziskali, v kakšni meri zaposlene stres dejansko ogroža in kateri so tisti simptomi stresa, ki ogrožajo zdravje zaposlenih. V ta namen je bila izvedena anketna raziskava, ki smo jo izvedli med zaposlenimi občinske uprave občine Rače-Fram in občine Slovenske Konjice. Osebnostni tip smo določili z Brewerjevim vprašalnikom, medtem ko smo za določitev simptomov in dejavnikov stresa priredili Powellov vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da se polovica anketirancev nagiba k vedenjskemu vzorcu A. Več kot polovica anketirancev meni, da je njihovo delo zgolj občasno stresno, pri tem pa v povprečju kot najpogostejši dejavnik stresa navajajo preveč zahtev in premalo časa, časovne pritiske in roke, premalo možnosti za napredovanje in kariero ter pomanjkanje časa, ki bi ga lahko preživeli s svojo družino. Prav tako obstaja pozitivna povezava med nekaterimi simptomi in dejavniki stresa ter vedenjskim vzorce A. Večina zaposlenih je izpostavljena zmernemu stresu, pri tem pa je skrb zbujajoč podatek, da je bil zgolj en anketiranec izpostavljen nizkemu stresu. V povprečju anketiranci kot najpogostejše simptome stresa navajajo živčnost in napetost, izčrpanost, utrujenost ter želodčne težave.
Ključne besede: Osebnost, osebnostna tipa A in B, stres, individualni in organizacijski stresorji, posledice stresa.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1011; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
ANALIZA STRESA NA DELOVNEM MESTU NA OKROŽNEM SODIŠČU V SLOVENJ GRADCU
Damjan Ilievski, 2014, magistrsko delo

Opis: Stres nas spremlja na vsakem koraku tekom naše življenjske poti, na kar vplivata predvsem tok življenja in kombinacija uravnavanja zasebnega in poslovnega življenja. Z vsakim letom se pojavlja več težav, ki so posredno ali neposredno povezane z vplivom stresa na človeka. Vendar se je pomembno zavedati, da stres ne prinaša samo neprijetnih posledic, v določenih primerih učinki stresa delujejo v dobro človeka in mu pomagajo pri razrešitvi težav, zaradi katerih je prišlo do nastanka stresa. Posledice stresa so lahko torej tudi pozitivne narave, vendar pa zaradi negativnih posledic nastajajo nove težave, ki se lahko odražajo v slabem počutju, bolezenskih težavah ali v hujših oblikah. Posledice stresa ne vplivajo samo na posameznika, ampak tudi na okolje, tako zasebno kot poslovno. Pomembno je, da vemo, kako se stres odraža pri zaposlenih v delovnem okolju in kakšne so posledice za organizacijo. Kot že vemo, je stres lahko vzrok bolezenskega stanja, kar v primeru organizacije pomeni povišan strošek. Vendar pa stres deluje tudi negativno na delovno storilnost. Zaradi vpliva stresa so zaposleni pogosto manj motivirani za opravljanje delovnih nalog, so manj učinkoviti pri opravljanju svojih zadolžitev in zanje porabijo več časa. Ena izmed posledic stresa je tudi izgorelost, ki posledično manjša človekovo učinkovitost na delovnem mestu. Opažamo, da stres, ki je prisoten v posameznikovem življenju, ne vpliva samo na posameznika, ampak tudi na organizacijo, v kateri je zaposlen. Ker stres ni samo enodimenzionalen problem, v raziskovalnem delu obravnavamo problematiko na individualni ravni, organizacijski ravni, opisana pa je tudi problematika na družbeni ravni. Na individualni in organizacijski ravni odkrivamo posledice stresa, načine prepoznavanja vzroka za nastanek stresa ter razne metode odpravljanja posledic stresa. Na posameznikovi ravni je predvsem pomembna uporaba individualnih sprostitvenih metod, ki lahko znatno omilijo posledice. Na organizacijski ravni pa sta predstavljena postopek prepoznave stresa, snovanja in izvajanja aktivnosti za zmanjšanje prisotnosti stresa ter kontrola teh aktivnosti. V raziskovalnem delu smo teoretičnemu razumevanju problema želeli dodati še dodatno širino. To smo storili s praktično raziskavo v organizaciji Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Na sodišču smo opravili raziskavo z istim vprašalnikom v dveh različnih obdobjih. Prvič smo raziskavo opravili leta 2011, ko je bilo v raziskavo vključenih 60 % zaposlenih, leta 2013 pa 92 % zaposlenih v strokovnih službah. Iz raziskave so bile zaradi specifike dela izvzete sodne službe, predvsem z namenom, da bi pridobili čim bolj realne rezultate. V raziskavi smo predstavili podatke za vsako leto posebej, nato pa smo podatke med seboj primerjali ter tako pridobili rezultate, kako se je stanje stresa spremenilo v obdobju treh let. Na koncu smo organizaciji predstavili še nekaj pristopov, kako se na problematiko lahko odzovejo v prihodnosti.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, nastanek stresa, posledice stresa, individualne metode odpravljanja stresa, organizacijski pristopi odpravljanja stresa, raziskava stresa v organizaciji
Objavljeno: 22.05.2014; Ogledov: 1087; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU TAMES D.O.O.
Andreja Šegula, 2014, magistrsko delo

Opis: Kljub tehnološkemu napredku, ki v današnjem času olajšuje življenje, vse večkrat obstaja občutek, da se je vedno težje upirati vsakdanjim pritiskom. Prav zato so pri usklajevanju delovnih in domačih obveznosti potrebni koristni napotki za obvladovanje in nadziranje neprestanih zahtev. Zaradi prevelikih delovnih obremenitev se zaposleni v delovnem okolju nenehno srečujejo s stresom. Zato je potrebno uvesti rešitve, ki bodo pomagale pri boljšem obvladovanju teh težav in ki bodo v življenje vnesle vsaj nekaj miru in zbranosti. Vzroki stresa se lahko nahajajo v notranjosti vsakega posameznika ali pa izvirajo iz njegovega okolja, bodisi socialnega ali delovnega. Če je okolje zaposlenega pogosto stresno, hitreje podlega motnjam, povezanim s tesnobo, ki v njem povzročajo napetost, napade panike in lahko povsem izčrpajo človeka, v hujših oblikah pa povzročijo resne motnje duševnega zdravja. Stres ne prizadene le posameznika ampak tudi organizacijo, v kateri zaposleni deluje, in družbo kot celoto. Posledice, ki jih prinaša stres, so lahko čustvene, vedenjske in telesne narave, in predstavljajo način, s katerim se organizem odzove na spremembe, obenem pa organizaciji predstavljajo velik strošek. Najhujše posledice stresa na ravni posameznika se pokažejo kot izgorelost, izčrpanost, kronična utrujenost in v najhujšem primeru kot smrt zaradi prevelikega stresa. Na organizacijskem nivoju pa je stres povezan s stroški zaradi bolezenskih odsotnosti zaposlenih z dela in s stroški zdravljenja zaposlenih, stroški absentizma, stroški prezgodnjih upokojitev, sodnimi stroški, stroški, nastalih zaradi škode na opremi, zmanjšanja produktivnosti, v nekaterih primerih pa tudi izgube dobrega imena in ugleda. Kljub temu pa si vodstvo podjetja pogosto zatiska oči pred problemom in se ne želi soočiti s stresom svojih zaposlenih, saj meni, da je stres posameznika posameznikov problem, prav tako pa tudi njegova rešitev. Stresu se ni mogoče izogniti, saj je del vsakdanjega življenja. Z njim se je mogoče srečati tako v domačem kot delovnem okolju. Najpomembnejše so veščine obvladovanja stresa, saj nam omogočajo poiskati ravnotežje med različnimi področji življenja. S tem pa se ohranja tudi telesno in duševno zdravje. Najpogostejši načini za obvladovanje stresa so različne tehnike sproščanja. Z njimi je mogoče odkriti, kako prilagoditi svoje vedenje in svoj življenjski slog dopolniti s strategijami. Če se zaposleni negativnih učinkov stresa zavedajo in jih skušajo obvladati in odpraviti, lahko s tem bistveno pripomorejo k uspešnosti celotne organizacije. Stresorji, zaradi katerih so zaposleni najpogosteje pod stresom, so: vrsta zaposlitve, razmejitve med delom in nedelom, opredelitev vlog, organizacijski dejavniki, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu, različni delovni pogoji in delovne razmere ter organizacijska klima in kultura. Zavedati se je potrebno, da stres ni vedno slab. Mnogokrat deluje spodbudno in omogoča napredovanje skozi življenje ter lažje doseganje zastavljenih ciljev. Potrebno se je zavedati le intenzivnosti in trajanja stresnega stanja, ki ima lahko škodljive posledice za zdravje. Z raziskavo obvladovanja stresa na delovnem mestu se je ugotavljalo, kako se ubraniti pritiskov in napetosti, ki jih prinaša življenje, kako se s stresom soočiti in kako ga najlažje obvladati. Magistrsko delo je razdeljeno na več sklopov. Temeljna sklopa sta teoretični in empirični vidik problematike. Prvi, teoretični, del je osredotočen na opredelitev stresa in soočanje s stresom na delovnem mestu, predstavlja pa tudi obvladovanje stresa na delovnem mestu, kjer so podrobno prikazani ukrepi za obvladovanje stresa na individualni pa tudi sistemski ravni. Na koncu teoretičnega dela so opisane še tehnike za premagovanje stresa oziroma tehnike sproščanja ter strategije za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge sledi predstavitev podjetja Tames d. o. o., v nadaljevanju pa prikaz analize obvladovanja stresa zaposlenih izb
Ključne besede: stres, simptomi stresa, vzroki stresa, obvladovanje stresa, posledice stresa, zaposleni, delovno mesto, organizacijski stres, izgorelost zaposlenih, karoshi smrti, strategije stresa, tehnike sproščanja
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1295; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
8.
9.
Dejavniki in premagovanje stresa pri zaposlenih v organizaciji X
Anita Lampič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z izrazom stres označujemo telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost. Neka stopnja stresa je popolnoma normalna, previsoka stopnja stresa pa povzroči neprijetne odzive telesa. Številni dejavniki povezani z delovnim okoljem in delom delujejo stresno in povzročajo vrste zdravstvenih motenj, čustvenih težav in drugih obolenj. Tako stres na delovnem mestu ne prizadene samo zaposlenega v podjetju, ampak tudi organizacijo samo. Pomembno je pravočasno prepoznavanje simptomov stresa oziroma premagovanje na individualni in organizacijski ravni. V empiričnem delu naše diplomske naloge smo opravili raziskavo o dejavnikih in premagovanju stresa pri zaposlenih v organizaciji X. Na podlagi ankete smo zbrali podatke in analizirali dobljene rezultate. Ugotovili smo, ali je delo v organizaciji stresno, kateri dejavniki stresa vplivajo na zaposlene in kako stres na delovnem mestu premagujejo sami ter kako jim pomaga organizacija.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, dejavniki stresa, premagovanje na organizacijski ravni, premagovanje na individualni ravni
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 472; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
DEJAVNIKI STRESA IN NJEGOVO OBVLADOVANJE V TELEKOMU SLOVENIJE D.D.
Tanja Ocepek, 2017, magistrsko delo

Opis: Stres na delovnem mestu je vsakdanji pojav. Vse hitrejši tempo življenja, pritiski doma in v službi lahko povzročijo motnje v delovanju telesa in duševnosti. Stres uvrščamo med tiste bolezni in težave, ki so nevidne in neotipljive, a še kako povzročajo preglavice. O njem govorimo, kadar od svojega telesa terjamo več, kot je zmožno. Pospeši utrip srca in poveča krvni tlak. Kratkotrajni stres ima lahko tudi pozitivne učinke, saj adrenalin, ki se sprosti v telesu, povzroči večjo učinkovitost in storilnost. Dolgotrajni stres pa telesu škoduje, saj lahko napade različne organe. Zaposleni, ki je pod stresom, ne škoduje samo sebi in svoji družini, temveč tudi organizaciji, kjer je zaposlen. Tudi podjetja lahko zapadejo stresu, ki se ga je težko otresti. Ta vrsta stresa se kaže v prevelikih kadrovskih spremembah, v slabih delovnih razmerah, v veliki odsotnosti z dela in v pogostih poškodbah pri delu. Zato mnoga podjetja poskrbijo za preventivo. Urejena medsebojna komunikacija, medsebojni odnosi, skrb za zdravo prehrano in urejene delovne razmere lahko pripomorejo k zmanjševanju organizacijskega stresa. V nekaterih podjetjih poznajo posebne merilce stresa, s katerimi merijo stopnjo napetosti in nezadovoljstva med zaposlenimi. Eden izmed takšnih merilcev je lahko tudi letni pogovor nadrejenih s svojimi zaposlenimi.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, obvladovanje stresa, posledice stresa, zaposleni, delovno mesto, organizacijski stres, izgorelost zaposlenih, karoshi smrt, strategije stresa, tehnike sproščanja
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 514; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici