| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Grozd kot organizacijski model za razvoj turizma v lokalni skupnosti
Iztok Debevc, 2019, magistrsko delo

Opis: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Ključne besede: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 610; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
POSLOVNO-ORGANIZACIJSKI MODEL ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ POSLOVNIH PROCESOV V INŽENIRING PODJETJU
Drago Pavlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Novi tržni pogoji in nenehne spremembe zahtevajo od podjetja hitro odzivanje in prilagajanje, pri tem mora podjetje vseskozi skrbeti za razvoj svojih procesov, ki mu omogočajo konkurenčni nastop na trgu in posledično uspešnost. V kolikor želimo vzpostaviti pravi poslovno organizacijski model v podjetju, ki nam bo omogočal trajnostni razvoj procesov in posledično razvoj podjetja, moramo najprej spoznati možne oblike organiziranosti. Tako smo v nalogi najprej izvedli kratek pregled sodobnih oblik organiziranosti ter seveda njihovo teoretično soodvisnost. Pri tem nismo mogli spregledati potencialov nekaterih sodobnih organizacijskih teorij, ki so nam v nadaljevanju omogočale zasnovo ustreznega poslovno organizacijskega modela. Brez poznavanja inženiring dejavnosti, kjer so ključna projektno usmerjena podjetja, je nemogoče vzpostaviti notranje poslovno okolje, ki bi omogočalo ustrezno odzivanje na spremembe v zunanjem poslovnem okolju. Zato smo v nalogi raziskali stanje konkurenčnosti v inženiring dejavnosti slovenskih podjetij. Obenem pa smo postavili zasnovo variabilnih kriterijev novih vidikov konkurenčnosti poslovanja inženiring podjetja. V nadaljevanju smo v nalogi predstavili temeljne procese in organiziranost obravnavanega referenčnega podjetja. Ob tem smo upoštevali sodobna spoznanja procesne organiziranosti, kakor tudi strategije izvedbe reinženiringa poslovnih procesov v podjetju. Na osnovi razvoja POM v podjetju v preteklih letih, še posebej pa koncept razvoja POM, ki smo ga začeli v vodstvu podjetja razvijati v letu 2007, je nastala naslednja generacija POM, ki vsebuje prvine managementskega koncepta tretje generacije. Pri tem smo vključevali vizijo vodilnih managerjev glede poslovanja obravnavanega podjetja za nekaj let vnaprej. Za razvoj organizacije in poslovanja je potrebno poznavanje lastnega podjetja, ob upoštevanju in razumevanju razvojnih trendov managementa, kar nam je omogočilo, da smo uspeli zasnovati model, ki bo podjetju omogočal nadaljnjo konkurenčnost in uspešnost na trgu. V nalogi smo potrdili vse tri hipoteze. Prav tako z argumenti in rezultati potrjujemo, da je na osnovi preteklih dosežkov, nova generacija POM tista, ki omogoča referenčnemu podjetju konstantno izboljševanje poslovanja, ne glede na to, da je dejavnost, v kateri podjetje deluje, v krizi, ki se še poglablja in doživlja novi padec. POM naslednje generacije omogoča razvoj sodobne konkurenčnosti podjetja v hitro spreminjajočih se razmerah poslovanja ter uspešno in učinkovito in predvsem pravočasno ukrepanje.
Ključne besede: Management, poslovno organizacijski model, projekt, procesi, projektni management, inženiring podjetje, projektno usmerjeno podjetje, konkurenčnost
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

3.
Primerjalna analiza organiziranosti posebne policijske enote v Republiki Sloveniji, Hrvaški in Srbiji
Monika Dogar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V jugoslovanski federaciji je bila slovenska policija popolnoma centralizirana. Po osamosvojitvi leta 1991 in oblikovanju lastne države se je organiziranost slovenske policije močno spremenila. Takrat so bili sprejeti tudi nova ustava in številni novi zakoni, ki so močno posegli v delovanje Ministrstva za notranje zadeve in policije. Leta 1992 se je milica preimenovala v policijo. Organizacijsko se je policija začela spreminjati na lokalni in regionalni ravni. Po temeljiti analizi je bila dve leti kasneje določena tudi nova notranja organizacijska struktura. Ko govorimo o policiji, govorimo lahko o tristopenjski organiziranosti, saj policija opravlja naloge na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo sestavljajo Generalna policijska uprava (GPU), policijske uprave (PU) in policijske postaje (PP). V nalogi so predstavljene teoretične osnove organizacije, obstoječe organizacijske strukture, organiziranost slovenske, hrvaške in srbske policije ter kake naloge se opravljajo na posameznih organizacijskih nivojih. Analizirali smo organiziranost posebnih policijskih enot, katerih naloge so ključnega pomena pri varovanju, vzdrževanju in vzpostavitvi javnega reda in miru. S pomočjo intervjujev smo pridobili podatke za podrobno oceno slabosti sedanjega načina organiziranosti.
Ključne besede: Organizacija, Organizacijska struktura, Organizacijski model, Policija, Posebna policijska enota
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Organizacijski model ravnanja z odpadno embalažo v podjetju Merkur trgovina d.d. poslovalnica Velenje
Miran Zakelšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsi poslovni subjekti, ki svojo dejavnost opravljajo na področju Republike Slovenije, so zavezani zakonski direktivi 104. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06), leta 2011 pa je bila sprejeta tudi uredba, ki opredeljuje ločeno zbiranje odpadkov po vrstah, nosilcih, skladiščenju, metodologiji uporabe, predelavi, trgovanju in evidenci. V diplomskem delu smo raziskali, kako uspešno podjetje Merkur trgovina, d.d., uporablja svoj model ločenega zbiranja odpadne embalaže. Do numeričnih rezultatov smo prišli s pomočjo evidenc o ravnanju z odpadlo embalažo, ki jih po direktivi zbiranja odpadne embalaže vodi podjetje Merkur trgovina, d.d., na zato predpisanih obrazcih. Embalažo nato prodaja registriranim podjetjem, ki opravljajo to dejavnost. Na podlagi pridobljenih podatkov je prišel čas, da začne podjetje Merkur trgovina, d.d., razmišljati o zmanjšanju nastanka odpadne embalaže.
Ključne besede: organizacijski model odpadna embalaža ločeno zbiranje embalaže podjetje Merkur trgovina, d.d.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 806; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

5.
ORGANIZACIJSKI IN STROKOVNI MODEL DELA Z IGRALCI MLAJŠIH STAROSTNIH KATEGORIJ V ROKOMETNEM KLUBU
Primož Hönigmann, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo povzeli različne opise ciljev pri delu z mladimi ter opredelili organizacijski in strokovni model in njuno uporabo v praksi. Pri delu z mladimi sta zastavljanje in izpolnjevanje ciljev zelo pomembna, saj tako lahko klub preverja kakovost in napredek dela z mladimi na vseh starostnih nivojih. Ena izmed najvišjih prioritet kluba je, da delo z mladimi poteka kakovostno, nadzorovano in strokovno. Model dela z igralci smo razdelili na organizacijski in strokovni model, ki so jima dodani še predlogi izvedbe v praksi. Organizacijski model pripomore k lažjemu in preglednejšemu načinu izvajanja nalog, zastavljenih v mladinskem programu, strokovni model zagotavlja lažje načrtovanje in izvajanje strokovnega dela, možnost nadzora in evalvacije, transparentnost, preglednost, sistematičnost dela ter standardov in pričakovanja, ki naj bi jih dosegali trenerji, igralci in zaposleni. Oba modela skupaj predstavljata temelj uspešnega dolgoročnega dela z mladimi v rokometu. Predlagane so bile izvedbe organizacijskega in strokovnega modela na primeru RK Maribor Branik. Upoštevanje predlogov izvajanja teh dveh modelov bi izboljšalo delo z mladimi in bi predstavljalo dobre temelje za dvig prepoznavnosti kluba pri delu z mladimi. S tem bi lahko postali konkurenčnejši in bolj prepoznavni na področju tekmovanj pod okriljem organizacije RZS in v tujini, še posebej v primerjavi s klubi, ki že delujejo na višjem organizacijskem in strokovnem nivoju. Prednost tega modela je, da omogoča sprotno evalvacijo dela in s tem takojšno povratno informacijo, ali delo z mladimi poteka dobro.
Ključne besede: rokomet, organizacijski model, strokovni model, mladi, selekcija, klub, igralci, ekipa
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Informacijsko organizacijski model upravljanja premoženja v finančni instituciji
Dominik Snedec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava obravnava del življenjskega cikla programske rešitve, konkretno v ciklu menjave. Vzroki za menjavo so lahko različni, le ti nam pa namreč tudi narekujejo samo dinamiko zamenjave. V konkretnem primeru se soočamo z vzroki, ki tičijo v zunanjih izvajalcih. V zelo kratkem časovnem obdobju se je zaznalo povečanje tveganja v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti s strani zunanjih izvajalcev. Zaradi tega dejstva je bilo podjetje primorano v iskanje nove programske rešitve za upravljanje premoženja in vodenja skladov. Ob iskanju nove rešitve se je podjetje soočilo z omejitvami, ki so postopek zamenjave znantno otežili. Med prvim naj omenimo način nabave. Ker podjetje spada med zavezance za javna naročila, je moralo nabavo in izbiro speljati preko sistema javnih naročil. Zakon o javnem naročanju poleg določenih prednosti v zvezi s transparentnostjo nabav prinaša tudi precej omejitev. Ena od teh omejitev je čas izvedbe samega postopka, ki pa podjetju ni bil ravno v korist. Namreč, trenutno je bil v fazi sprejetja novi zakon za vzpostavitev novega sklada, za katerega je bilo podjetje določeno kot upravljavec. Rok za vzpostavitev sklada je bil relativno kratek, zato je bilo podjetje soočeno s časovno stisko že na samem začetku. Izbira izvajalcev na slovenskem trgu je relativno majhna. Namreč iskali so ponudnika z zadostnim številom zaposlenih in visoko bonitetno oceno, kar naj bi zagotavljalo dolgoročni obstoj ponudnika na trgu, podjetju pa možnost dolgoročnega vzdrževanja programske opreme. Iz istega razloga so iskali že obstoječo programsko rešitev kot tržni produkt, s potrebnimi dodatnimi prilagoditvami za specifične delovne procese podjetja. Na podlagi informacijsko organizacijskega modela upravljanja premoženja je podjetje ob menjavi programskih rešitev sledilo cilju konsolidacije programske opreme. V nalogi torej želimo preučiti obstoječi način vpeljave nove programske rešitve za upravljanje premoženja in vodenja skladov v obravnavanem podjetju. Glede na celo vrsto zapletov, ki so oteževali izvedbo projekta, želimo preučiti, ali bi se lahko nastalim situacijam kakorkoli izognili.
Ključne besede: informacijsko organizacijski model, upravljanje premoženja, programska rešitev, analiza gap
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
ORGANIZACIJSKI MODEL V PROJEKTIVNEM PODJETJU ELEA IC D.O.O.
Saša Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V podjetju Elea iC d.o.o. smo zaznali problem neupoštevanja nivojev organiziranosti in posledično neustreznega pretoka informacij med posameznimi nosilci delovnih nalog. To nam je bilo izhodišče za pripravo diplomske naloge in iskanje možnosti za izboljšan pretok informacij v podjetju. Skozi raziskavo v proučevanem podjetju smo zasledovali zastavljeni cilj učinkovitosti organizacijske strukture z vidika pretoka informacij med zaposlenimi. Ugotovili smo, da obstoječa organizacijska struktura vpliva na učinkovitost pretoka informacij v podjetju, čeprav smo bili pred pričetkom raziskave drugačnega mnenja. Izkazalo se je, da sodelovanje med zaposlenimi znotraj delovnih skupin poteka usklajeno, le deloma pa med zaposlenimi različnih delovnih skupin. Raziskovanje nam je dalo tudi odgovor glede vpliva obstoječega pretoka informacij v podjetju. Dobili smo odgovor, da neučinkovit pretok informacij med delovnimi skupinami negativno vpliva na učinkovito izvajanje delovnih nalog, neučinkovit pretok informacij znotraj delovnih skupin pa tega vpliva nima. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaposleni v podjetju poznajo pristojnosti in odgovornosti delovnega mesta ter da poznajo svoje delovne naloge in vedo kako jih bodo opravili. V diplomski nalogi smo na podlagi preučene literature, rezultatov ankete ter dolgoletnega dela v podjetju, predlagali spremenjen model organizacijske strukture. Želeli smo namreč opozoriti na probleme oziroma pomanjkljivosti organizacije, saj le-ti vplivajo na učinkovitost in s tem na uspešnost poslovanja, njihovo zavedanje pa zagotavlja podjetju konkurenčno prednost, zato smo v zaključnem delu diplomske naloge podali svoje predloge za izboljšanje organiziranosti v podjetju Elea iC ter obenem zapisali še predloge za izboljšanje, ki so jih predlagali zaposleni.
Ključne besede: organizacija, organizacijska struktura, pretok informacij, pristojnosti in odgovornosti, organizacijski model.
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1135; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (576,90 KB)

8.
Organizacijski informacijski model za potrebe projektnega vodenja
Matej Lajovec, 2016, specialistično delo

Opis: Ohranjanje konkurenčne prednosti podjetja je v veliki meri odvisno od njegove sposobnosti, da pravočasno prilagodi svoje procese in ob tem ustvari okolje, ki bo sposobno uspešno delovati v spremenjenih razmerah na trgu. Specialistično delo je omejeno na ključne procese, ki so enkratni procesi — projekti, za katere je značilno, da so ciljno usmerjeni in praviloma časovno omejeni, z njimi pa se ustvarja nekaj novega za različne namene. Pri vsakem upravljanju in vodenju projektov je odločanje ključnega pomena. Z namenom uspešnega vodenja projektov smo predvideli model z oblikovano enotno vstopno točko, kjer so vse aktivnosti in sodelujoči medsebojno povezani v organizacijski informacijski model za potrebe projektnega vodenja. Model vsebuje posamezne module: modul, s katerim ugotavljamo ekonomsko upravičenost projekta, modul za upravljanje virov, modul za terminske plane, modul za obvladovanje tveganj in modul za podporo odločanju. Zadnji modul uporablja večkriterijsko metodo odločanja, s pomočjo katere je izdelan odločitveni model, ki temelji na poljubnem spisku različnih kriterijev, zalog vrednosti, funkcij koristnosti, spremenljivk in dejavnikov, ki jih želimo v procesu odločanja zasledovati. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je novi organizacijski informacijski model za projektno vodenje pomembno vplival na boljšo komunikacijo in informiranje, spodbujal kritično razmišljanje ter pripomogel k širjenju znanja in izkušenj. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je z uporabo organizacijskih teorij in pristopov s pomočjo informacijskih sistemov v naši organizaciji možno uvesti organizacijski informacijski model za potrebe projektnega vodenja. Omenjeni model odpira številne možnosti za širitve in nadaljnji razvoj.
Ključne besede: organizacijski informacijski model, upravljanje in vodenje projektov, večkriterijsko odločanje, ekonomska upravičenost.
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKE IN ŠVEDSKE POLICIJE NA MAKRO RAVNI
Urška Sušanj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali organizacijska modela organiziranosti slovenske in švedske policije na makro ravni. Preučevali smo ju skozi ključne tri organizacijske razsežnosti: strukturno, procesno in kulturno. V okviru empiričnega dela smo izvedli šest polstrukturiranih intervjujev s predstavniki slovenske in švedske policije. Ugotovljeno je bilo, da je strukturna razsežnost v policijskih organizacijah usmerjena predvsem v centralizacijo. Za razliko od slovenske policije, ki takšen sistem že ima, ga bo švedska v celoti prevzela v začetku naslednjega leta, ko bo začela z reorganizacijo švedske policijske organizacije. Delno smo lahko potrdili trditev, da na učinkovitost delovanja policijskih organizacij najbolj vpliva procesna razsežnost. V policijskih organizacijah prednost dajejo strukturni, deloma pa tudi kulturni razsežnosti. Nedvomno pa smo ugotovili, da kulturna razsežnost vpliva na uspešnost organizacijski sprememb. Glede na ugotovitve predlagamo, da bi slovenska policija več energije vložila v stalno analiziranje učinkovitosti organizacijskega modela. Ključni delovni procesi v švedski policijski organizaciji so namreč nenehno predmet spremljanja, ocenjevanja in analiziranja. Ocenjujemo, da bi obe organizaciji še več energije vložili v razvoj in motivacijo kadra, in s tem okrepili kulturno razsežnost organizacije. Vrhunska podjetja jutrišnjega dne bodo namreč tista, ki se ne bodo borila proti kaotičnem okolju, temveč se bodo z njim sprijaznila in ga izkoristila.
Ključne besede: - Organizacijski model, - Švedska, - Slovenija, - kulturna razsežnost, - procesna razsežnost, - strukturna razsežnost.
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 1177; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
SODOBNA ORGANIZIRANOST PGD DRAVOGRAD
Petra Langbauer, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali organizacijo Prostovoljnega gasilskega društva Dravograd, za katero smo ugotavljali ali je dosedanja organizacija učinkovita ali ne. Pri tem smo ugotovili, da bi bile potrebne določene spremembe, zato smo poiskali vzroke za te spremembe, podali predloge za izboljšavo ter načine njenih uresničitev. Teoretičen del obsega predvsem teorijo na temo organizacije ter organizacijske strukture, v katerem smo opredelili njene značilnosti, cilje, zakonitosti, metode ter dejavnike organiziranosti. Temu je sledilo poglavje, ki se navezuje na opredelitev gasilske organizacije ter podrobnejša opredelitev njene zgodovine, pojmov, poslanstva in vodenja. Podrobneje smo se dotaknili področja prostovoljnih gasilskih društev, katera je tudi naša glavna tema. Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja raziskava Prostovoljnega gasilskega društva Dravograd, povzetek njegove zgodovine, predstavitev članstva, funkcionarjev, specializacije članov ter organizacijski model obravnavanega društva. Slednji je zajel glavne značilnosti, ki so za nadaljevanje naloge ključnega pomena, saj smo na podlagi le-teh poiskali vzroke za spremembe organiziranosti PGD Dravograd, podali predloge izboljšav ter načine, kako te predloge uvesti v praksi. Na podlagi rezultatov izvedenih anket ter s pomočjo finančnih poročil smo potrjevali oz. zavračali dane hipoteze. Pri tem smo prišli do zaključka, da je uspešnost PGD Dravograd odvisna od dobre organizacije in koordinacije dela, za katero sta odgovorna predsednik in poveljnik društva, prav tako smo potrdili hipotezo, da je organizacija odvisna od dobrih medsebojnih odnosov in zadovoljstva članov društva ter da je organizacija PGD Dravograd odvisna od opremljenosti operativne gasilske enote. Zavrgli smo hipotezo, ki pravi, da je kakovostna izvedba intervencij odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, saj zanjo nismo našli ustrezne povezave.
Ključne besede: PGD Dravograd, gasilci, gasilska organizacija, prostovoljno gasilsko društvo, organizacija, značilnosti organizacijske strukture, organi gasilskih organizacij, Gasilska zveza Slovenije, organizacijski model, sodobna organiziranost
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1869; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici