SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LASTNOSTI INOVATIVNIH MANAGERJEV
Darja Kranjc, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V vsakem podjetju potrebujemo inovativnega managerja, ki spodbuja inovativnost. Inovativni manager je sposoben hitro ustvariti mnogo različnih idej, informacije in znanje zna koristno uporabiti, predan je reševanju problemov, željan znanja, vizionar, ciljno usmerjen, dober komunikator in motivator ipd. Ima določene osebnostne, strateške, organizacijske in vodstvene lastnosti, ki mu pomagajo pri njegovem delu. Ker pa so te lastnosti pri vsakem posamezniku različne, mora najprej spoznati svoje dobre lastnosti ter jih razvijati. Razvijati pa je potrebno potencial managerjev in potencial podjetja.Vloga inovativnega managerja je ena izmed najzahtevnejših nalog v podjetju. Je ključna za razvoj in prihodnost uspešnega podjetja. Inovativni manager mora poskrbeti, da se v podjetju neprestano ustvarjajo nove invencije in inovacije. Odgovarja za planiranje strateških odločitev podjetja. Inovacije in strategije imajo skupne dejavnike pri poslovanju podjetja, saj tako podjetje ostane konkurenčno in inovativno.Inovacije so torej nujna sestavina poslovanja podjetja. Postati morajo vsakodnevno opravilo, ki se jih morajo lotevati vsi zaposleni, ne samo vodstvo podjetja. Čeprav se potreba po inoviranju začne pri vodstvu, pa mora iskanje novosti priti v zavest tudi vsem ostalim zaposlenim, saj bodo le tako čutili predanost in veselje do dela ter pripadnost podjetju. Zaposleni so vir novih idej, zamisli in predlogov. Inovacije ne nastanejo same od sebe, ampak so plod vztrajnega razmišljanja in dela. Gre za kontinuiran proces, ki zahteva od podjetij trajno razmišljanje o tem, kako slediti trendom, obenem pa prehiteti konkurenco. Menim, da je potrebno spodbujati inovacije do te mere, ko še prinašajo koristi podjetju, kupcem, družbi in okolju, saj je od tega odvisen uspeh podjetja in celotne družbe.
Ključne besede: inovativni manager, osebnostne lastnosti, strateške lastnosti, organizacijske lastnosti, vodstvene lastnosti, inovacije, inovativno poslovanje, Mojca Kert Kos, Petrol Energetika d.o.o., Multi Utility
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2680; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (372,55 KB)

2.
3.
4.
5.
VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE V SODOBNIH PODJETJIH
Marko Ereš, 2012, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura je temeljen element doseganja strategij. Management podjetja mora prepoznati organizacijsko kulturo in jo znati tudi ohranjati. Zato je pomembno, da se kulturo vrednoti. Na podlagi tega lahko management izvaja ukrepe za ohranjanje kulture ali pa jo zaradi ne-doseganja strategij tudi spremeni. Korenita sprememba kulture nastane takrat, kadar management ugotovi, da kultura v podjetju sploh ne obstaja. Tako srečamo tri elemente upravljanja z organizacijsko kulturo: ohranjanje, spreminjanje in oblikovanje kulture. Definiranje tipologije organizacijske kulture podjetja je zelo kompleksno. To pa zaradi tega, ker podjetje dejansko nima smo enega tipa kulture, ampak več tipov. Postavi se tudi vprašanje, ali ima podjetje samo eno kulturo ali več. Gotov lahko trdimo, da ima dovolj veliko podjetje, več subkultur, ki se med seboj prepletajo in tvorijo močno organizacijsko kulturo. Pomembno je spoznanje, da organizacijska kultura izraža vrednote managementa oziroma ustanoviteljev podjetja. Kultura v podjetju nastane, kadar ima posameznik določeno idejo. Ustanovitelj s predstavitvijo ideje pridobi eno ali več oseb, ki se strinjajo z idejo in jo tudi sprejmejo. Tako imajo skupno vizijo in ustanovijo podjetje, ki začne delovati v smeri njihovega interesa. S časom podjetje zaposli nove ljudi. Skupine v podjetju na podlagi reševanja problemov oblikujejo rešitve, ki jih uporabljajo tudi v prihodnosti. Tako se s začne oblikovati organizacijska kultura. Management podjetja, se mora zavedati, da je organizacijska kultura pomemben dejavnik pri doseganju visoke konkurenčnosti podjetja v svoji panogi. Tako mora oblikovati okolje, ki bo zaposlenega spodbujalo. Ljudje v podjetju pa postanejo inovativni in prevzemajo večjo odgovornosti. Zato lahko management doseže močno organizacijsko kulturo z različnimi prijemi. Management oblikuje dejavnike kulture, ki pri ljudeh sprožijo zadovoljstvo. Z ustvarjanjem dejavnikov, ki jih zaposleni sprejmejo kot pozitivne, pa tudi oblikuje temelje za inovativno okolje.
Ključne besede: Organizacijska kultura, management organizacije, inovacije, tipologija organizacijske kulture, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, kultura prihodnosti.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 1212; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
INOVACIJAM NAKLONJENA ORGANIZACIJSKA KULTURA KOT NUJEN POGOJ ZA INOVATIVNOST ZAPOSLENIH
Mateja Zorman Muić, 2013, magistrsko delo

Opis: Inovativnost v podjetju se lahko spodbuja z različnimi dejavniki, v magistrski nalogi pa smo se osredotočili le na pomen in vpliv organizacijske kulture. Na podlagi različnih tujih in domačih avtorjev smo prikazali, da je ustrezno oblikovana organizacijska kultura nujen pogoj za inovativnost zaposlenih. To smo dodatno podkrepili s pomočjo lastne anketne raziskave na vzorcu 60 srednje velikih in velikih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji. V zaključku naloge smo na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj predstavili svoj model za oblikovanje inovacijam naklonjene organizacijske kulture v podjetju.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, organizacijska kultura, inovacijam naklonjena organizacijska kultura, soodvisnost inovativnosti in organizacijske kulture
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1197; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
Vpliv organizacijskih konceptov na inovativnost in uspešnost proizvodnih podjetij
Tomaž Kocijančič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje potek raziskave, s katero sem ugotavljal vpliv izbranih organizacijskih konceptov na inovativnost slovenskih in španskih proizvodnih podjetij. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljen pojem inovacije in nato obširneje delitev inovacij s poudarkom na netehnoloških oz. organizacijskih inovacijah. Sledi bežen pregled povezanosti med organizacijskimi strukturami in omenjenimi organizacijskimi inovacijami. Pred raziskovalnim delom najdemo pregled literature s povzetki obstoječih člankov na temo organizacijskih inovacij, ki v veliki meri potrjujejo pozitiven vpliv organizacijskih konceptov na inovacije. V raziskovalnem delu je v začetku opisan potek raziskave, nato pa so predstavljeni rezultati. Najprej je izbranih deset najbolj pogosto rabljenih konceptov, na podlagi katerih je narejena opisna analiza, ki nam pove, kateri koncepti se največ uporabljajo in kateri imajo visoko stopnjo uporabe. Sledijo statistični modeli, ki prikazujejo pozitiven vpliv organizacijskih konceptov na inovacije izdelkov in na inovacije na izdelek vezanih storitev. Za konec sta narejeni primerjava rabe organizacijskih konceptov med podatki iz let 2009 in 2012 ter primerjava uvedbe novih izdelkov in na izdelek vezanih storitev v letih 2009 in 2012, kjer v obeh primerih beležimo negativne spremembe.
Ključne besede: tehnične inovacije, organizacijske inovacije, organizacijski koncepti, inovacije izdelkov, inovacije na izdelek vezanih storitev
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 990; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

8.
Inovativno delovanje organizacije: Primer podjetja IBM
Rok Vodušek, 2015, magistrsko delo

Opis: Inovacijska miselnost je nujna na trgu, saj uporablja in implementira najnovejše tehnologije in najboljše poslovne prakse. Inovacije omogočajo razvoj novih izdelkov in njihovo komercializacijo do zadovoljnih potrošnikov, poenostavljajo zapletene procese in pomagajo zvišati angažiranost zaposlenih. Konec koncev, je inovativnost tisto, kar ohranja podjetje relevantno na poslovnem trgu. Podjetje pa tudi ne more obstajati in se razvijati brez ljudi. Z ljudmi organizacija nastane in se z njihovo pomočjo tudi razvija. Podjetje je živ družbeni sistem, sestavljen iz ljudi , ki ga vzdržujejo in razvijajo. Ni dovolj da vzdržujemo objekte, stroje, tehnologijo in trg, treba je »vzdrževati« ljudi v infrastrukturi, ki uporabljajo tehnologijo in na trgu prodajajo blago. Vse to pogosto pozabljamo in zanemarjamo ter celo v večini podcenjujemo. Človeške rezerve in potenciali so še vedno premalo izrabljeni. Ljudje oblikujejo kulturo podjetja, ta pa njegovo dušo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela zajema poglavje o inovativnosti v podjetju, ter o vplivu inovativnega delovanja na poslovanje. Drugo poglavje v teoretičnem delu opredeljuje razvoj inovativnega vedenja v organizacijah. Podpoglavja za ta del zajemajo predvsem kulturo podjetja in sorodne pojme, ki so povezani z kulturo podjetja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljene najbolj znane in najbolj uporabljene tipologije organizacijskih kultur. V empiričnemu delu magistrske naloge smo analizirali rezultate raziskave, ki temeljijo na študijskemu primeru analize kulture podjetja IBM.
Ključne besede: inovativnost, inovacije, inovativno vedenje, organizacijska kultura, organizacijska klima, tipologija organizacijske kulture, sprememba organizacijske kulture.
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 636; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
PRIMERJAVA ORGANIZACIJSKIH VREDNOT INOVATIVNIH PODJETIJ
Boštjan Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je usmerjeno v oblikovanje predloga modela adaptirano sprejetih vrednot v organizacijah za povečanje inovativnosti. Temelji na sintezi novih sodobnih teoretičnih ugotovitev o organizacijskih vrednotah in empirični raziskavi adaptirano sprejetih vrednot 100 najinovativnejših podjetij, zajetih v raziskavi Thomson Reuters. V teoretičnem delu magistrskega dela začrtamo začetni raziskovalni kurz v prvem poglavju o sodobnem delovanju organizacij iz teorij organizacije in organizacijskega vedenja, ki ga apliciramo s sodobnim vidikom obravnave vsake organizacije kot poslovnega sistema, kar je nujna potreba in dana možnost, ki jo moramo upoštevati v sodobnih razmerah. Kontrastno razlikovanja vedenja uspešnih sodobnih podjetij od ostalih temelji in izhaja iz njihovih organizacijskih vrednot. Teoretični del razprave nadaljujemo v poglavju o organizacijskih vrednotah. Kljub mnogim razpravam in raziskovalnemu prizadevanju do jasnega in enotnega nastopa na teoretičnem področju organizacijskih vrednot še ni prišlo. Zato v tem poglavju ob upoštevanju sistemskih teorij in kibernetike poskušamo razviti sodobne ugotovitve in poiskati konsenz na teoretičnem področju organizacijskih vrednot. V naši teoretični razpravi smo v primerjavi z dosedanjimi teoretičnimi obravnavami organizacijske vrednote obravnavali bolj realno celovito kot dialektični sistem in razvili dva temeljna vidika obravnave: z vidika vsebine in odnosa med organizacijskimi vrednotami ter z vidika posameznika oziroma uporabnika vrednot. S tema dvema vidikoma obravnave realno celovito generalno pojasnimo nujno osnovo in ponazoritev podrobnosti koncepta organizacijskih vrednot, ki so do sedaj obravnavane parcialno z vidika posameznih teoretičnih struj. Celovitost obravnave organizacijskih vrednot zaokrožimo še z opredelitvijo organizacijskih vrednot, pregledom in analizo dosedanjih teoretičnih modelov organizacijskih vrednot ter pomembnostjo upoštevanja sodobnih lastnosti obravnave vrednot kot soodvisnega spleta (dialektičnega sistema). Skozi pregled dosedanjih raziskav o korelaciji med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem prikažemo odsotnost celovitih metodoloških pristopov in raziskav med fenomenoma organizacijskih vrednot in inovativnostjo. V zadnjem teoretičnem poglavju poudarimo potrebo in možnost sodobnih poslovnih sistemov po celovitem poslovanju in inoviranju, kot osrednji gonilni sili celovitega poslovanja. Poudarimo pomen managerskih inovacij, ki se uresničujejo skozi metodološke inovacije, ter skozi razpravo razvijemo in predstavimo model o kontinuumu soodvisnosti med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem. Skozi celoten diskurz v magistrskem delu izhajamo in apliciramo naše ugotovitve iz sodobnega celovitega sistemskega razmišljanja, ki temelji na sistemskih teorijah in poslovni kibernetiki. Tako teoretični del zaokrožimo z nujnostjo izhodišča sistemskega celovitega razmišljanja za uspešnost invencijsko-inovacijskega managementa in spodbujanje inovacijskega vedenja ter z aplikacijo poslovne kibernetike, kot dovolj zadostne in potrebne celovite možnosti za obvladovanje/kontroling/management zapletenih atributov poslovnih sistemov, kot so organizacijske vrednote, ter s tem tudi inovacijskega vedenja in inovativnosti. V empiričnem delu na vzorcu 100 najinovativnejši podjetjih s seznama Thomson Reuters z realno celovitim Schwartzovim modelom vrednot ugotavljamo značilen strukturni vzorec adaptirano sprejetih vrednot ter vpliv okolja, od koder podjetja izvirajo, in globalizacije na adaptirano sprejete vrednote. Ugotovimo in predstavimo, glede na dosedanje znane ugotovitve raziskav, raziskovalno provokacijo o odsotnosti korelacije med skupinami in dimenzijami adaptirano sprejetih vrednot in inovacijsko zmogljivostjo ter večjo možnostjo obetov za nastanek inovacijske zmogljivosti zgolj s promoviranjem in uporabo posameznih značilnih adaptirano sprejetih organizacijskih vrednot.
Ključne besede: organizacijske vrednote, adaptirano sprejete vrednote, inovacije, Thomson Reuters 100 inovativnih podjetij, celovito sistemsko razmišljanje, invencijsko-inovacijski management
Objavljeno: 04.03.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ
Rolando Koren, 2019, doktorska disertacija

Opis: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Ključne besede: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 102; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici