| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Marija Rjavec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želim obravnavati možnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Opisala bom teoretične podlage, ki v sodobnem poslovnem svetu narekujejo ukrepanje v smislu izboljšanja počutja zaposlenih. Predstavila bom tudi postopek pridobitve certifikata »Družini prijazno podjetje«, gumarsko podjetje Poslovne skupine Sava, ki je certifikat pridobilo in akcijske ukrepe, ki so bili izvedeni na podlagi pridobitve certifikata. Predstavila bom tudi učinke, ki jih je uvedeni projekt prinesel. Z nalogo želim dokazati, da uvedba certifikata Družini prijazno podjetje v organizacijo prinaša veliko pozitivnih učinkov, ki imajo vpliv predvsem na zadovoljstvo zaposlenih. Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila deskriptivno metodo dela – študija literature in primer dobre prakse ter praktičnih izkušenj iz podjetja, kjer sem zaposlena. Spoznanja raziskovalnega dela bom uprla na kvalitativno metodo in sicer z izvedenimi intervjuji zaposlenih.
Ključne besede: organizacijska klima, motivacija, zadovoljstvo, pripadnost, certifikat, družini prijazno podjetje, akcijski načrt, uvedeni ukrepi, aktivnosti, priporočila, mnenje, intervju
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 4315; Prenosov: 820
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

2.
PRIMERJAVA NACIONALNIH KULTUR ZNOTRAJ IT PODJETJA
Vesna Završnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na vzorcu 210 zaposlenih večjega slovenskega IT podjetja, ki ima poslovalnice v Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, proučevali vplive različnih nacionalnih kultur v podjetju (organizaciji). Rezultati naloge so pokazali, da s poudarjanjem vrednot zaupanje, pripadnost in pravičnost, najbolj zmanjšamo vpliv nacionalnih kultur v organizaciji. Namreč, iz statističnih analiz izhaja, da imajo omenjene vrednote v proučevanih nacionalnih kulturah pomemben vpliv. Naloga ugotavlja, da je zaupanje pomembno povezano z razkorakom v dobrobiti in urejenosti med idealno in dejansko organizacijo. Poleg tega v zvezi z zaupanjem ima pomembno vlogo tudi delovna doba zaposlenih v organizaciji, in sicer je iz rezultatov ugotovljeno, da dalj časa, ko so delavci zaposleni v organizaciji, manj ji zaupajo – kar je v nasprotju s postavljeno hipotezo. Podobno kot zaupanje na organizacijo vpliva tudi pripadnost zaposlenih. Zaposleni so glede na spol različno pripadni, na kar lahko vplivamo s poznavanjem moških in ženskih vrednot. Na večjo pripadnost zaposlenih organizaciji vplivajo vrednote, in sicer manjši je razkorak v vrednotah med idealno in dejansko organizacijo (razen pri sklopu vrednot, ki opredeljujejo moč in red), bolj bodo zaposleni pripadni. Na pripadnost vpliva tudi razkorak v dobrobiti in urejenosti v organizaciji, stabilnosti in tradiciji ter razkorakom v zaupanju med idealnim in dejanskim stanjem, in sicer večji je, manj so zaposleni pripadni organizaciji. Posebej pomembne ugotovljene razlike so se pokazale pri doživljanju pravičnosti zaposlenih. Rezultati naloge so pokazali, da zaposleni različnih narodnosti različno doživljajo pravičnost. Še posebej pomembne razlike so se pokazale med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. V magistrski nalogi je tudi ugotovljeno, da v Sloveniji ter v tujini prevladujejo predvsem moške vrednote, iz česar sklepamo, da v primeru medsebojnega sodelovanja in povezovanja kultur ne bo večjih težav, če bomo pristopili k zaposlenim s spodbujanjem moških vrednot, kot so delo, uspeh, kariera, denar, itn.. Skratka: vpliv različnih nacionalnih kultur presežemo, če osebne vrednote posameznikov upoštevamo in jih apliciramo v organizacijsko kulturo na ustrezen način.
Ključne besede: Ključne besede: nacionalna kultura, organizacijska kultura, vrednote, zaupanje, pripadnost
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 2817; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Organizacijska klima, zadovoljstvo in spremljanje zaposlenih v organizaciji
Urška Hirci Zadel, 2011, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje se nenehno spreminja, zato je nujno prilagajanje organizacije tem razmeram. Od organizacijske klime je odvisno, kako hitro se bo organizacija uspela prilagoditi novostim. Za uspešno poslovanje organizacije je bistveno spremljanje, poznavanje in razumevanje klime. Z organizacijsko klimo ugotavljamo, kako posameznik zaznava svojo organizacijo in kako dojema možnosti in razmere za delo v njej. Pri tem je pomembno vodenje zaposlenih, saj vodje lahko z usmerjanjem v želeno smer in dobrim odnosom do sodelavcev ustvarijo pozitivno klimo. Zadovoljni in visoko motivirani zaposleni delajo bolj kakovostno, so produktivnejši in pripomorejo k večji uspešnosti organizacije, pri tem se posamezniki dobro počutijo, so spoštovani in cenjeni. Kadri so tisti, ki ustvarjajo in določajo klimo in kulturo organizacije. Za ugotavljanje zadovoljstva, učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih ter doseganja strateških ciljev v organizacijah uporabljajo metode merjenja organizacijske klime. Empirični del naloge zajema raziskavo znotraj kadrovskega oddelka v organizaciji. V raziskavo sta bila vključena 102 anketiranca. Rezultati analize so pokazali, da zaposleni svoje delo opravljajo vestno in odgovorno. Najslabše strinjanje so izrazili v zvezi z delovnimi procesi in pravili poslovanja. S spremembo in izboljšanjem delovnih procesov, s popravljenimi in dopolnjenimi pravili bi bilo delo še kvalitetnejše. Pomembno je, da pri rednih oblikah komuniciranja z zaposlenimi vodje namenjajo več pozornosti poslanstvu, viziji, namenu in pomenu ter identiteti organizacije, v kateri skupaj z zaposlenimi povečujejo občutek zavezanosti in pripadnosti. Vsi zaposleni bi radi naredili več za organizacijo, vsi bi se radi izpopolnjevali in izobraževali, napredovali in si gradili kariero. Pri tem pa bi morali biti bolje informirani, da bi dosegali svoje cilje in cilje organizacije. Pozitiven odnos zaposlenih do organizacije se pokaže v občutku pripadnosti, jasno predstavljenih ciljih, spodbujanju samoiniciativnosti ter inovativnosti in izpostavljanju dosežkov pri delu. Zadovoljni zaposleni bodo delali bolje in učinkoviteje.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih, izobraževanje in usposabljanje, redni letni razgovor, ključni kader
Objavljeno: 10.02.2012; Ogledov: 2114; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
ORGANIZACIJSKA KLIMA V PODJETJU ARCONT IP
Vanja Korošak, 2012, magistrsko delo

Opis: Ne glede na to, kje smo, se vedno nahajamo v klimi, ki je ugodna ali manj ugodna. Kadar bomo čutili ugodno klimo, bo naše počutje boljše, čutili bomo sprejetje, naklonjenost in nasploh bomo bolj pozitivno naravnani. Podobno se dogaja v organizacijah, med zaposlenimi, kjer delavci lažje gredo na delo ob misli na dobro počutje, ki jih kljub napornemu delu čaka. Ugodna klima pozitivno deluje na vse zaposlene in je pomembna za vsakogar. V naši magistrski nalogi smo se posvetili organizacijski klimi v podjetju Arcont IP. V teoretičnemu delu smo se osredotočili na opredelitev organizacijske klime, napisali smo njene funkcije in lastnosti. Našteli smo vse tiste pomembne vidike, ki jih prinaša ugodna organizacijska klima. Vključili smo zadovoljstvo zaposlenih pri delu, kjer smo nekaj besed namenili tudi dejavnikom, ki prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. V naslednjem bolj obširnem poglavju smo kar nekaj strani namenili ključnim dimenzijam: notranjim odnosom, vodenju, nagrajevanju, notranjem komuniciranju in informiranju, motiviranosti in zavzetosti, pripadnosti organizaciji in še organiziranosti. Za vsako dimenzijo smo razložili njen pomen ter napisali nekaj ključnih stvari o njej. Vključili smo tudi podpoglavje o merjenju in ukrepih za vzpostavitev spodbudne organizacijske klime. Praktični del obsega osnovno predstavitev podjetja Arcont IP. Sledi predstavitev raziskave in sama analiza raziskave, kjer smo si pomagali s statističnim programom SPSS in z Microsoft Office Excel-om. Po opravljeni raziskavi smo napisali nekaj predlogov in ukrepov, ki bi lahko podjetju pomagali do bolj ugodne klime in do večjega zadovoljstva zaposlenih pri delu.
Ključne besede: Ključne besede: organizacijska klima, notranji odnosi, vodenje, nagrajevanje, notranje komuniciranje in informiranje, motiviranost in zavzetost, pripadnost organizaciji, organiziranost, zadovoljstvo pri delu.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1577; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
KVALITETA DELOVNEGA ŽIVLJENJA KOT DEJAVNIK STALIŠČ DO DELA
Špela Jamšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta delovnega življenja je subjektiven in dinamičen konstrukt, ki še do danes nima enoznačne definicije. Magistrska naloga temelji na delu Sirgyja idr. (2001), ki pravijo, da se kvaliteta delovnega življenja povezuje z dobrim počutjem zaposlenih, a istočasno razlikuje od delovnega zadovoljstva. Namen naloge je bil preveriti, kakšen je odnos med omenjenim konceptom in stališči do dela, med katere prištevamo delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in delovno zavzetost. Vključenih je bilo 214 oseb, zaposlenih v proizvodnem podjetju. Od tega jih 63,1 % dela v proizvodnem obratu in 36,9 % v upravi. V analizi rezultatov je bilo potrjeno, da kvaliteta delovnega življenja visoko korelilra z delovnim zadovoljstvom, delovno zavzetostjo in organizacijsko pripadnostjo. Nadalje se je izkazalo, da je povezava med kvaliteto delovnega življenja in afektivno pripadnostjo najvišja izmed treh komponent, medtem ko sta povezavi z normativno in kalkulativno pripadnostjo nižji, a še vedno statistično pomembno pozitivni. V hipotezah je bilo predvideno še, da imajo višje potrebe kvalitete delovnega življenja večji vpliv na stališča do dela, kar se je tekom analize potrdilo. Izkazalo se je, da ima kvaliteta delovnega življenja aplikativno vrednost, saj pomembno korelira s stališči do dela in ostalimi posledicami dela tako za zaposlenega kot celotno delovno organizacijo. Iz tega sledi, da je raziskovani koncept zanimiv menedžmentu posameznih delovnih organizacij, saj lahko preko spremljanja posameznih potreb zaposlenih in vplivanja na le-te dosežejo pozitivne posledice, ki se odražajo v večji produktivnosti, boljšem zadovoljstvu z delom, večji zavzetosti, organizacijski pripadnosti in nenazadnje tudi večji učinkovitosti organizacije kot celote.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, afektivna pripadnost, normativna pripadnost, kalkulativna pripadnost, delovna zavzetost
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1136; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI
Gašper Jordan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost. Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja. Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti. Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri. Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov.
Ključne besede: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 664; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici