1. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, magistrsko delo Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
2. Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoliTeja Pustotnik, 2022, magistrsko delo Opis: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Ključne besede: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlenka Radej, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 556; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Organizacijska klima in zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege z delom v enoti covid intenzivne terapijeBine Halec, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije.
Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 742; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost : magistrsko deloMaruša Kunaver, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček.
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim.
Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 238
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenihEma Oblak, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji.
V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja.
Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena.
S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev:
– Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo.
– Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo.
– Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši.
– Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Ključne besede: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Butan plin, d. d.Karin Meglič, 2020, magistrsko delo Opis: V vsaki organizaciji si zaposleni želijo delo opravljati v pozitivno naravnanem okolju in delovati v organizaciji z ustrezno kulturo ter klimo. Z organizacijsko klimo je tesno povezano tudi zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, v primeru neustrezne klime pa nezadovoljstvo. Organizacije morajo z merjenjem ugotavljati stanje klime in zadovoljstva, da lahko ob neustreznih rezultatih ukrepajo in stanje izboljšajo, preden se ta negativno pokaže na ravni celotnega poslovanja organizacije.
Namen magistrskega dela je bilo definirati pojme organizacijska kultura, organizacijska klima in zadovoljstvo med zaposlenimi ter opredeliti povezave in razlike med njimi. Na podlagi teoretičnega dela in predhodnih raziskav smo oblikovali anketni vprašalnik za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, nato pa izvedli našo raziskavo v podjetju Butan plin, d. d. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje organizacijske klime v izbranem podjetju in v kolikšni meri so njihovi zaposleni zadovoljni. Rezultate smo analizirali z uporabo statističnega programa SPSS in ugotovili, da je trenutno stanje klime v podjetju večinoma ustrezno, prav tako so zaposleni v veliki meri zadovoljni z vsemi dejavniki zadovoljstva. Glede na odgovore anketirancev obstajajo možnosti za izboljšanje na področju nagrajevanja zaposlenih in razvoja njihove kariere. Pokazalo se je, da so najmanj zadovoljni z višino svoje plače. Predlagamo, da podjetje poskusi izboljšati stanje pri teh dejavnikih organizacijske klime in pri dejavnikih, s katerimi so zaposleni najmanj zadovoljni. Ugotovili smo tudi, da obstajajo pozitivne linearne povezave med dejavniki organizacijske klime in zadovoljstva ter da rezultati niso bili odvisni od demografskih podatkov zaposlenih.
Stanje organizacijske klime in zadovoljstva med zaposlenimi se lahko hitro spremeni ob vsaki uvedeni spremembi, zato priporočamo merjenje enkrat na leto ali celo pogosteje, hkrati pa tudi po vsaki uvedeni spremembi. Našemu izbranemu podjetju priporočamo uvedbo sprememb pri dejavnikih, s katerimi zaposleni niso popolnoma zadovoljni, nato pa ponovno merjenje stanja klime in zadovoljstva. Le na tak način se bo izkazalo, ali so bile spremembe učinkovite ali ne.
Ker so ravno zaposleni tisti, ki naredijo podjetje drugačno od ostalih podjetij, sta ustrezna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih nujna za uspešno poslovanje podjetja, če želi ta imeti produktivne, učinkovite in inovativne zaposlene, ki sledijo ciljem podjetja in ustvarjajo prednost pred konkurenčnimi podjetji.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 878; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. Predlogi za izboljšanje organzacijske klime v Občini RibnicaPia Tomšič, 2020, diplomsko delo Opis: Organizacijska klima obstaja v vsaki organizaciji in je njen pomemben element. Vključuje vse občutke, ki določajo vedenje zaposlenih, in s tem posledično vpliva na njihovo zadovoljstvo v organizaciji. Zaposlen, ki je zadovoljen na delovnem mestu, bo svoje delo opravljal bolj kakovostno, podajal predloge, iskal rešitve, bo bolj inovativen in produktiven ter bo veliko prispeval k doseganju zastavljenih ciljev organizacije.
Predmet proučevanja je bila organizacijska klima v Občini Ribnica. Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili z analizo podatkov, zbranih z anketo na podlagi vzorca v Občini Ribnica. Anketni vprašalnik je bil zasnovan s pomočjo projekta SiOK in temelji na vprašanjih o dimenzijah organizacijske klime. Na podlagi naše analize ugotavljamo oceno organizacijske klime po dimenzijah.
Dimenzija odnos do kakovosti je bila najbolje ocenjena dimenzija, najslabše ocenjena dimenzija pa je bila dimenzija notranjih odnosov. Z namenom izboljšanja organizacijske klime v Občini Ribnica smo podali predloge za izboljšanje posameznih dimenzij.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacija, dimenzija organizacijske klime
Objavljeno v DKUM: 08.11.2020; Ogledov: 536; Prenosov: 116
Celotno besedilo (830,05 KB) |
9. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju slovenski državni gozdovi (sidg)Klavdija Bajo, 2020, diplomsko delo Opis: Zelo veliko podjetij se zaveda, kako pomembno je za podjetje, da so delavci v podjetju zadovoljni, da so motivirani in da se pri svojem delu dobro počutijo. Ravno zadovoljen delavec s svojim delom pripomore k uspešnosti podjetja in je velik del sestavljanke, ki podjetje vodi po poti do doseganja ciljev. Ravno zato se podjetja trudijo delavcem omogočiti kar se da ugodno klimo in ugodne pogoje pri delu.
V zaključni nalogi bom predstavila področje organizacijske klime in zadovoljstva, ki ga bom predstavila najprej teoretično in v nadaljevanju tudi raziskovalno na primeru podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o.
Na koncu svoje naloge bom predstavila rezultate ankete, svoje ugotovitve in predloge za izboljšavo.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 557; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,17 MB) |
10. Organizacijska klima in kultura v podjetju REAM d.o.o.Klemen Železnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se posvetili organizacijski klimi in kulturi v podjetju REAM d.o.o. Organizacijska klima in kultura se močno povezujeta z zadovoljstvom zaposlenih kar pa predstavlja za podjetje pomemben dejavnik, saj to ključno vpliva na uspešnost in učinkovitost podjetja. Pojma organizacijska klima in kultura sta si med seboj zelo podobna, a hkrati tudi zelo različna. Oba se nanašata na posameznikovo vedenje v organizaciji, njihovo dojemanje dogodkov, stvari v podjetju, hkrati pa vplivata na način dela v podjetju. V diplomi bomo skušali s pomočjo intevjujev ugotoviti, kako se organizacijska klima in kultura odražata v podjetju REAM d.o.o. Iz dobljenih rezultatov bomo skušali ponuditi rešitev za izboljšanje organizacijske klime in kulture v podjetju REAM d.o.o.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost podjetja, REAM d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1086; Prenosov: 161
Celotno besedilo (633,07 KB) |
