Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sodobnih organizacijskih okoljih je širjenje govoric med kadri postalo pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na delovno okolje, medosebne odnose ter poslovno uspešnost podjetja. Govorice, kot neformalen način komunikacije, lahko izvirajo iz različnih virov in se lahko dotikajo različnih vidikov delovanja podjetja, vključno z organizacijsko kulturo, produktivnostjo, motivacijo kadrov ter delovnim zadovoljstvom. Kljub svoji pogosti prisotnosti in vplivu na organizacijsko dinamiko pa je še vedno relativno malo raziskav, ki bi sistematično proučile ta pojav in njegove posledice znotraj podjetja. Zato je osrednji namen tega raziskovalnega dela temeljito analizirati vpliv govoric na kadre znotraj podjetja ter razumeti, kako različne oblike govoric vplivajo na delovno okolje in medsebojne odnose med kadri. Raziskava se bo osredotočila na identifikacijo različnih vzrokov, ki spodbujajo širjenje govoric, ter njihovih posledic na organizacijsko kulturo, produktivnost, motivacijo kadrov ter delovno zadovoljstvo. S poglobljenim razumevanjem tega fenomena bomo lahko identificirali ključne dejavnike, ki prispevajo k nastanku in širjenju govoric, ter razvili strategije za njihovo obvladovanje in upravljanje z njimi v organizacijskem kontekstu. Ugotovljeno je, da polovica podjetji niti ne izvaja ukrepe za obvladovanje govoric v delovnem okolju in da se premalo ukvarja s preprečevanjem širjenja govorice, ali pa da odziv vodstva podjetja na upravljanje z govoricami ni učinkovit. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje v vlogi vodstva pri obvladovanju in preprečevanju širjenja govoric znotraj podjetja. Občasna proaktivnost vodstva je korak v pravo smer, vendar je treba poudariti, da bi moralo biti prizadevanje za obvladovanje govoric stalno in sistematično. Pomembno je tudi opaziti, da so nejasni komunikacijski kanali prispevali k širjenju govoric, kar kaže na potrebo po izboljšanju transparentnosti in jasnosti komunikacije v podjetju. Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega pomembnega aspekta delovnega življenja ter ponuditi smernice in priporočila za izboljšanje komunikacijskih procesov in delovne klime znotraj podjetij. Naša raziskava bo tako pripomogla k dvigu zavedanja o pomenu učinkovitega upravljanja komunikacije in obvladovanja govoric v sodobnih organizacijskih okoljih ter prispevala k razvoju strategij, ki bodo podpirale vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in spodbujale produktivnost ter dolgoročno uspešnost podjetij.
Ključne besede: govorica, kadri, organizacijska klima, delovna motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,32 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali organizacijsko klimo in njeno povezavo z zavzetostjo zaposlenih. Raziskavo smo izvedli med zaposlenimi v oddelku logistike in nabave v večjem slovenskem proizvodnem podjetju. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo, ali med organizacijsko klimo in zavzetostjo zaposlenih obstaja povezava, in če da, kako močna je. Za merjenje organizacijske klime smo uporabili vprašalnik, ki je bil razvit v okviru projekta Slovenska organizacijska klima (v nadaljevanju: SiOK). Gre za projekt, v katerem je skupek svetovalnih podjetij spremljal in meril organizacijsko klimo v slovenskih organizacijah. Podrobneje nas je zanimalo tudi, ali obstaja povezava med posamezno dimenzijo izmed 12 dimenzij organizacijske klime, kot jih opredeljuje SiOK, in zavzetostjo zaposlenih. Prav tako smo raziskali, kolikšen je delež zavzetih, nezavzetih in aktivno nezavzetih zaposlenih. Za analizo smo uporabili program Statistical Package for the Social Sciences.
Ključne besede: organizacijska klima, zavzetost zaposlenih, povezava, SiOK, Gallup
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Zaradi vedno večjih sprememb na trgu dela podjetja postajajo med seboj vse bolj konkurenčna. Zaposleni so eden izmed ključnih virov uspeha, zato je pomembno, da podjetja za svoje delavce ustvarjajo dobro delovno okolje – ugodno organizacijsko klimo. Z vzpostavljanjem le-te ne bo podjetje doseglo le zadovoljstva svojih zaposlenih, temveč bo zanimivo tudi za potencialno novo zaposlene. Organizacijska klima je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, učinkovitost in sposobnost organizacije, da doseže svoje cilje. Podjetje bo doseglo ugodno klimo z ustreznim vodenjem, ki je proces usmerjanja ljudi k uresničevanju željenih ciljev. Vodje morajo poskrbeti za dobro počutje svojih delavcev, njihov razvoj in zdravje, saj bodo le tako lahko dobro delali, pri tem pa bo uspešno tudi podjetje. Zato bomo v diplomskem delu podrobneje obravnavali dva pomembna pojma. Začeli bomo z vodenjem in nato nadaljevali z organizacijsko klimo. Spoznali bomo proces vodenja in glavne managementske funkcije, prednosti dobre klime, njene značilne dimenzije, in opredelili še nekaj sorodnih pojmov, kot so organizacijska kultura in zadovoljstvo na delovnem mestu. V diplomskem delu smo ugotovili, da je povezava med organizacijsko klimo in vodenjem zelo tesna. Dobro in uspešno vodenje managerjev in vodij bo pripeljalo do tega, da bo v podjetju vladalo pozitivno delovno vzdušje, v katerem bodo delavci motivirani, s tem pa bodo dosegali dobre in nadpovprečne rezultate. Ugotovili smo, da se klima ustvari na podlagi zaznav zaposlenih o organizaciji in njenem notranjem okolju, kar pa odločilno vpliva na njihovo motivacijo. Prav tako smo ugotovili, da organizacijsko klimo oblikujejo različni dejavniki, kot so vodenje, zadovoljstvo delavcev pri delu, fizično okolje, notranji odnosi in komuniciranje, pripadnost organizaciji itd. Organizacijsko klimo smo bolje spoznali na primeru izbranega podjetja, pri čemer smo ugotovili, da ima podjetje ugodno klimo. To je podlaga za to, da bo podjetje lahko še naprej dosegalo dobre rezultate. Diplomsko delo prikazuje, kako je pomembno, da podjetja skrbijo za pozitivno organizacijsko klimo na delovnem mestu in zakaj je pomembno, da jo merijo. Predstavlja pomen zadovoljstva zaposlenih v organizaciji, saj le zadovoljni zaposleni prispevajo k odličnim delovnim rezultatom, zaradi česar je podjetje uspešno in ugledno.
Ključne besede: vodenje, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, merjenje organizacijske klime, dimenzije organizacijske klime.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Ključne besede: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1011; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije. Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 405
Celotno besedilo (1,29 MB)