| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 404
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgovina z ljudmi ter vloga vladnih in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji
Eva Rom, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem. Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček. Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja. Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
PROCESNE IN INŠTITUCIONALNE POSEBNOSTI RAZVOJNEGA PLANIRANJA V JAVNEM ZAVODU
Mojca Celec, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizacije dandanes še vedno posvečajo premalo pozornosti planiranju svojega razvoja. Večina njih planira razvoj novega izdelka ali novega oddelka a planiranje razvoja še vedno ostaja zapostavljeno. Še posebej zanemarjajo planiranje razvoja zavodi, ki so ustanovljeni s strani države in njihov cilj ni ustvarjanje dobička. Ti dve dejstvi jim dajeta finančno udobje, kar vodje izkoristijo v svoj prid in se udobno namestijo na svoje položaje. Ne namenjajo pozornosti razvoju in tako večina zavodov skozi mnogo let stagnira na ustanovitveni ravni. S tem škodujejo sebi in družbi. V današnjih turbolentnih časih in strogo kapitalistični družbi, neaktivne organizacije ne preživijo. Uspejo samo dinamične organizacije, medtem ko neaktivne organizacije propadajo. Potrebno je aktivno poslovanje in razvojno planiranje vseh organizacij, prav tako tudi zavodov. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali vse vidike razvojnega planiranja. Primerjali smo različne modele strateškega in integralnega managamenta in ugotavljali primernost le teh za planiranje razvoja zavodov. Prav tako smo proučevali obliko organizacije javni zavod, ki je predmet naše raziskave. V praktičnem delu smo planirali razvoj javnega zavoda Skupnost zdravstvenih zavodov Murska Sobota (v nadaljevanju SZZ MS) in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Za raziskavo planiranja razvoja zavoda smo med proučevanimi modeli izbrali MER-ov model integralnega managementa. Ugotovili smo, da gre za model, ki je primerno kompleksen ter za uporabo zelo praktičen in med ostalimi modeli tudi najprimernejši model za planiranje razvoja v javnih zavodih. S pomočjo MER-ovega modela smo v magistrski nalogi planirali razvoj zavoda na ravni politike podjetja in sicer za 5 letno plansko obdobje. V okviru politike podjetja smo razvojno planirali vizijo, poslanstvo, smotre in temeljne cilje zavoda. Prav tako smo za plansko obdobje petih let v okviru MER-ovega modela planirali razvojne strategije te strategije ovrednotili ter na koncu izdelali program razvoja zavoda SZZ MS.
Ključne besede: vrsta organizacije, javni zavod, MER-ov model integralnega managementa planiranje razvoja, politika podjetja, razvojna vizija, strategije, razvojne možnosti, ekonomsko vrednotenje strategij, programiranje razvoja.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Inovativna oblačna informacijska rešitev za podporo organizacije dela
Uroš Zagoranski, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen in raziskan pristop razvoja inovativne oblačne informacijske rešitve za podporo organizacije dela. Raziskane in opisane so omejitve, ki jih izbira sklada tehnologij Node.js, Firebase in nekaterih drugih Googlovih produktov prinaša, opisani pa so tudi načini, kako te zaobiti in doseči karakteristike, ki so za sistem takšnega tipa ključne. Cilji diplomske naloge so razvoj informacijske rešitve za podporo organizacije dela v podjetju, ovrednotenje te rešitve v realni uporabi med zaposlenimi ter pregled prednosti in slabosti sistema, ki uporablja storitve brezstrežniške arhitekture v primerjavi s klasičnimi spletnimi ali z namiznimi aplikacijami.
Ključne besede: oblačna informacijska rešitev, podpora organizacije dela, Firebase, Node.js, brezstrežniška arhitektura
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

4.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doktorska disertacija

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 493; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

5.
Nevladne organizacije, njihova pravna ureditev ter njihov pomen za nacionalno varnost
Anita Jerina, 2020, diplomsko delo

Opis: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Objavljeno: 19.01.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
Vpliv socialnih omrežij na delovanje organizacij
Thomas Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: V nalogi raziskujemo vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na delovanje organizacij. Skozi definicijo razmejujemo med družabnimi in družbenimi omrežji ter se osredotočamo na spletna socialna omrežja, tipe njihove pojavnosti ter pomen, ki ga imajo za družbo. Fenomen spletnih socialnih omrežij prikazujemo z opisom njihovega razvoja v svetu in v Sloveniji. Posebno pozornost pa posvečamo pomenu uporabe spletnih socialnih omrežij v organizacijah. Zanimajo nas predvsem obseg in področja uporabe ter razlogi, ki so globalno uporabo spletnih socialnih omrežij vnesli v delovanje organizacij. V nalogi prikazujemo pozitivne vplive, ki jih imajo spletna socialna omrežja na delovanje neke organizacije, kot so interaktivnost, neodvisnost od lokacije in časa ter globalni doseg informacij, številne možnosti interakcije z uporabniki, ciljno oglaševanje, nizki stroški ter upravljanje z oglaševalsko akcijo v realnem času. Opredelimo pa tudi negativne vplive spletnih socialnih omrežij na delovanje oganizacije. Poseben poudarek namenjamo verigam socialnega vpliva in virusnem komuniciranju ter odzivnosti in kadrovski uposobljenosti organizacije. Predstavimo tudi rešitve, ki tveganja negativnih vplivov lahko omejijo ali jih celo izničijo.
Ključne besede: socialna omrežja, organizacija, stranke, poslovanje organizacije, vplivi spletnih socialnih omrežij
Objavljeno: 16.11.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Zakon o humanitarnih organizacijah in pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo
Eva Pejić, 2020, diplomsko delo

Opis: Nastanek in potrebe po humanitarnih organizacijah so od vedno sovpadale s potrebami ljudi v kriznih situacijah. Začetki segajo predvsem v obdobja vojn, ko je bila potreba po pomoči znatno večja. Zaradi specialnih znanj in empatije, ki je ključna v našem poklicu, se tudi medicinske sestre velikokrat odločijo za vključitev v razne humanitarne organizacije. Namen raziskave je bil ugotoviti pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo ter njihovo vključitev v humanitarne organizacije.
Ključne besede: humanitarnost, humanitarne organizacije, zgodovina humanitarnih organizacij
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 95; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (426,80 KB)

9.
Vpliv zavzetosti in pripadnosti zaposlenih na uspešnost organizacije
Karmen Omerzu, 2020, diplomsko delo

Opis: Zavzetost in pripadnost zaposlenih sta ključ za dolgoročno uspešnost organizacije. Zaposleni, ki so zavzeti in pripadni, s svojo energijo, entuziazmom, voljo in motivacijo vplivajo na višjo produktivnost, zaradi česar so poslovni izidi organizacije boljši. Zato se organizacije morajo zavedati pomena zavzetih in pripadnih zaposlenih ter si prizadevati za zviševanje stopnje zavzetosti in pripadnosti, kajti s tem lahko ustvarjajo konkurenčne prednosti. V diplomskem projektu smo zato raziskovali vpliv zavzetosti in pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost organizacije.Z raziskovanjem zavzetosti in pripadnosti smo v teoretičnem delu najprej opredelili omenjena konstrukta ter ju povezali z dejavniki, s katerimi sta posredno povezana in imajo prav tako pozitiven vpliv na organizacijsko uspešnost. Predstavili smo tudi dva najbolj znana vprašalnika za merjenje zavzetosti zaposlenih in sicer Gallupov ter UWES vprašalnik. V projektu smo zajeli v povezavi s pripadnostjo zaposlenih, stopnje pripadnosti ter model treh komponent. Predvsem smo predstavili pozitivne učinke zavzetih in pripadnih zaposlenih za organizacije. V empiričnem delu diplomskega projekta smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali stopnjo zavzetosti in pripadnosti zaposlenih v izbrani organizaciji in to stopnjo povezali s poslovno uspešnostjo organizacije, kjer smo ugotovili, da organizacija kljub temu, da ima nezavzete in nepripadne zaposlene poslovno uspešna, vprašanje je le, kako dolgo.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, pripadnost zaposlenih, merjenje zavzetosti, stopnje pripadnosti, model treh komponent, uspešnost organizacije
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij
Manca Drnovšček, 2020, diplomsko delo

Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (864,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici