Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Policija je temeljna organizacija v državi, ki deluje znotraj Ministrstva za notranje zadeve. Je organizacija, ki skrbi za zdravo in varno okolje in ki ji državljani zaupajo in verjamejo v njeno dobrobit. To dobrobit in z njo povezano uspešnost pa policijska organizacija dokazuje in meri z modeli za merjenje uspešnosti. Vsaka policija v svoji državi uporablja modele, ki so prilagojeni delu in stopnji kriminalitete posamezne države. Merjenje uspešnosti je dokaj nov pojav v policijski organizaciji, vendar prepotreben, sploh za možna napredovanja, nadgrajevanja in večjo uspešnost. Namen diplomske naloge je bil raziskati področje merjenja uspešnosti policijskih organizacij, vključujoč z opisi in primerjavo modelov, s katerimi se omenjena uspešnost meri. Raziskava je bila opravljena z deskriptivno oziroma opisno metodo. Uporabili smo metodo analize posamezne vsebine s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Ugotavljali smo razlike v modelih merjenja v posameznih državah. Osredotočili smo se na Slovenijo, Nemčijo, Hrvaško, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Črno Goro, Kanado in Združene države. V nalogi smo primerjali metode, ki jih posamezna država uporablja in določili metodo, ki se nam je izkazala za najučinkovitejšo. Ugotovili smo, da je vsak model za svojo državo do neke mere učinkovit in da pokaže stopnjo uspešnosti, vendar smo zaključili, da se lahko modeli še nadgrajujejo. Predstavili smo tudi idejo o enotnem modelu, ki je lahko pobuda za razvijalce modelov, da razmišljajo v novo smer merjenja uspešnosti, čeprav je le-to zelo kompleksno.
Ključne besede: policijske organizacije, merjenje uspešnosti, ocenjevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Uvod: Transformacijsko vodenje je ključno pri oblikovanju varnega delovnega okolja v zdravstvenih organizacijah, saj motivira zaposlene, krepi sodelovanje in vpliva na varnost pacientov kot kazalnik kakovosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med tem stilom vodenja in varnostjo pacientov ter osvetliti njegov vpliv, prednosti, omejitve in vlogo vodij pri oblikovanju varnostne kulture. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s tematsko analizo in sistematičnim pregledom literature v bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Google Učenjak. Med letoma 2015–2025 je bilo identificiranih 1630 zadetkov. Pri pregledu je bil uporabljen PRISMA diagram, metodološka kakovost pa ocenjena z JBI orodjem. Rezultati: Končna analiza je vključevala devet raziskav. Ugotovljena je bila glavna tema »Transformacijsko vodenje kot pot do varne in kakovostne oskrbe«, z osrednjimi podtemami: ugodni pogoji za medicinske sestre, izboljšani varnostni kazalniki ter izidi zdravljenja in oskrbe. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je transformacijsko vodenje povezano s kulturo varnosti in zadovoljstvom zaposlenih ter spodbuja trajnostno kakovost zdravstvene oskrbe. Na podlagi ugotovitev se priporoča krepitev transformacijskega vodenja kot ključnega pristopa za izboljšanje varnostne kulture in zmanjševanje tveganj za paciente.
Ključne besede: transformacijsko vodenje, varnost pacienta, zdravstvene organizacije
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (848,90 KB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali digitalizacijo in optimizacijo procesov v nevladnem športnem društvu – drsalnem klubu. Glavni cilj je bil razvoj informacijske rešitve, ki omogoča učinkovitejše vodenje članstva, digitalno beleženje prisotnosti na treningih in avtomatizirano izdajanje računov. Uvodno smo izpostavili izzive, ki jih prinašajo zamudni in nepregledni ročni postopki, ter poudarili pomen digitalizacije za sodobno in transparentno delovanje športnih organizacij. Pri razvoju rešitve smo uporabili agilno metodologijo SCRUM, ki je omogočila, da smo sproti upoštevali zahteve uporabnikov in sprožili potrebne prilagoditve v razvojnem procesu. Za analizo obstoječega stanja, pripravo procesnih modelov in načrtovanje rešitve smo sodelovali z vodstvom kluba, izvedli testiranja ter pripravili in izvajali usposabljanja uporabnikov. S tem je bil zagotovljen celovit razvoj sistema – od prepoznavanja potreb do integracije rešitve v vsakodnevno delo. Rezultat magistrskega dela je uspešno uvedena namizna aplikacija, ki centralizira podatke o članih, omogoča hitro in sprotno beleženje prisotnosti ter delno avtomatizira izdajanje računov glede na veljavni cenik in dejansko udeležbo na treningih. Procesi so po vpeljavi rešitve postali bolj pregledni, manj odvisni od ročnega vnašanja podatkov, napake so se bistveno zmanjšale, prenehala se je uporaba papirnih vpisnic in Excel tabel, administrativno breme zaposlenih pa je manjše. Zaključki in priporočila magistrskega dela potrjujejo, da digitalizacija pomembno prispeva k večji učinkovitosti, transparentnosti in možnostim nadaljnjega razvoja nevladnih športnih klubov. Razvita rešitev predstavlja primer dobre prakse, ki je lahko vzor tudi drugim podobnim organizacijam, ki želijo izboljšati svoje poslovanje s pomočjo digitalnih orodij.
Ključne besede: digitalizacija, nevladne organizacije, športni klubi, optimizacija procesov, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Zdravstveni sektor je zaradi daljšanja življenjske dobe in drugih demografskih sprememb deležen vedno večjega pritiska, saj prihaja do neravnovesja med razpoložljivimi kadrovskimi kapacitetami in povpraševanjem po oskrbi. Zdravstvene organizacije se na kadrovskem področju srečujejo s težavami pri privabljanju in zadrževanju kadra. Mednje lahko uvrstimo tudi domove za starejše, ki se bodo soočali z vedno večjim primanjkljajem prostih postelj za stanovalce. Kadrovski izzivi na področju zdravstva močno otežijo nudenje kvalitetne oskrbe. Da se temu problemu zoperstavijo in privlačijo zadostno količino ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, je pomembno, da se zdravstvene organizacije predstavijo kot konkurenčen in zaželen delodajalec. Slednje pa lahko dosežejo preko izgradnje privlačne znamke delodajalca, problem pa se pojavi, ker je znamčenje zdravstvenih organizacij kot delodajalca malo raziskano. Namen magistrskega dela se je tako nanašal na prispevek k malo raziskanemu področju, s fokusom na znamko delodajalca domov za starejše v Sloveniji. Problem smo preučevali skozi perspektivo teorije delovnih zahtev in virov (Bakker in Demerouti, 2007) in skušali ugotoviti, kako različni dejavniki delovnega okolja vplivajo na izbrana kazalnika znamke delodajalca. V kontekstu naše raziskave sta ta kazalnika priporočenost organizacije s strani zaposlenih in namera za odhod iz organizacije. Na vzorcu 555 zaposlenih iz šestih domov za starejše v Sloveniji smo v kontekstu naročniške raziskave svetovalnega podjetja ugotovili, da so delovne zahteve negativno napovedovale kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih in pozitivno napovedovale namero za odhod. Kljub temu, da se je vsak posamičen vir izkazal kot pomemben napovednik kazalnikov znamke delodajalca, smo ob sočasni vključenosti vseh spremenljivk v raziskovalna modela lahko opazili, da so nekateri delovni viri izgubili svojo statistično pomembno napovedno moč, pozitivna povezava varnosti zaposlitve z namero za odhod iz organizacije pa je predstavljala nepričakovan rezultat. Mediacije so bile vedno statistično pomembne, s tem da so bile nekatere delne, druge pa popolne, kar smo pripisali kompleksnosti mediacijske spremenljivke zadovoljstva s službo in naravi v model vključenih delovnih virov. Ob primerjavi pojasnjevalne moči ekonomskih in ne-ekonomskih dejavnikov v odnosu s kazalniki znamke delodajalca smo v nasprotju s pričakovanji ugotovili, da so več variance v obeh odvisnih spremenljivkah pojasnili ekonomski dejavniki. Rezultat nas je usmeril v raziskovanje kompleksnosti ekonomskih dejavnikov in njihove osrednje vloge pri zadovoljstvu zaposlenih Izpeljavo zaključkov sicer omejijo pomanjkljivosti magistrskega dela, kljub temu pa so rezultati uporabni za razumevanje znamčenja domov starejših kot delodajalca in vlogo, ki jo v tem procesu predstavljajo različne delovne zahteve in viri.
Ključne besede: domovi starejših, znamka delodajalca, delovne zahteve, delovni viri, namera za odhod iz organizacije, kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (979,53 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava potrebe slovenskega gospodarstva po znanjih in kompetencah na področju kibernetske varnosti s poudarkom na vse večjem razkoraku med potrebami trga dela in razpoložljivim kadrom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni kompetenčni okvirji (ECSF, NICE), strokovni profili, oblike izobraževanj ter izzivi, povezani s kompetenčnimi vrzelmi in zakonodajnimi zahtevami (ZInfV-1, NIS2). Empirični del temelji na anketni raziskavi in treh pol strukturiranih intervjujih. Rezultati kažejo, da organizacije najpogosteje zaznavajo pomanjkanje tehničnih kompetenc, omejene finančne vire in nizko vključenost vodstva v razvoj kadrov. Kljub vplivu zakonodaje na izvajanje kadrovskih ukrepov ostajajo razlike med organizacijami velike. Na podlagi ugotovitev so predlagani ukrepi za boljšo uskladitev ponudbe izobraževanj s potrebami trga, krepitev povezovanja med šolstvom in gospodarstvom ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Delo prispeva k boljšemu razumevanju sistemskih izzivov pri razvoju kibernetskih kompetenc in ponuja konkretne usmeritve za krepitev digitalne odpornosti slovenskih organizacij.
Ključne besede: Kibernetska varnost, informacijska varnost, kompetence, znanja, razvoj kadrov, organizacije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (4,05 MB)