Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mladinsko polje se je v zadnjih letih v Sloveniji intenzivno razvijalo na vseh ravneh: družbeni, politični, ekonomski in seveda tudi na pravni ravni. Pravna ureditev mladinskega polja pri nas temelji na zakonu, ki v prvi vrsti ureja javni interes v mladinskem sektorju. Interes javnosti na tem področju je tako prepoznala tudi država, saj mladi predstavljajo pomemben del populacije, ki bodo kot odrasli nekoč vodili državo, jo usmerjali in tako ustvarjali prihodnost za vse generacije, ki bodo živele z njimi in za njimi. Zato je ključnega pomena, da se jim ponudi okolje, v katerem se bodo lahko izgradili v odgovorne in aktivne državljane, s katerimi bo ta bodočnost svetla, varna in pravična. V pričujočem delu je opredeljeno mladinsko polje in pravni okvir, v katerem so zajeti predpisi, ki ga urejajo. Ker so organizacije v mladinskem sektorju ključna struktura, preko katere država aplicira ukrepe mladinske politike z namenom uresničevanja zgoraj opisanega cilja, so v nadaljevanju podrobno razdelane. Temu sledi pregled slovenske mladinske politike in njenega razvoja, nato pa se osredotočam na evropsko mladinsko politiko in njene instrumente. Slednja je s svojimi usmeritvami znatno vplivala na oblikovanje slovenske mladinske politike, zato je na koncu opisan tudi način prenosa ureditve mladinskega polja iz evropske na slovensko raven.
Ključne besede: mladinsko polje, mladinski sektor, mladinska politika, organizacija v mladinskem sektorju, mladinska organizacija, organizacija za mlade, mladinski svet, Uredba Erasmus+, načelo subsidiarnosti, odprta metoda koordinacije
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,02 MB)