Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane. Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev. Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli predstaviti možnost reševanja pomanjkanja kadra v zdravstveni administraciji s poudarkom na uvedbi kroženja kadra. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj kadrov, pomen in cilje razvoja, različne pristope k razvoju kadra, kaj je kroženje kadra, kako lahko dvignemo motivacijo zaposlenih ter kakšne so prednosti in slabosti kroženja kadra. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med zdravstveno administracijo znotraj Interne klinike v UKC Ljubljana. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kakšni so medsebojni odnosi med zdravstveno administracijo na Interni kliniki UKC Ljubljana, ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu in kako vidijo možnost kroženja zdravstvene administracije. Opisali smo tudi Interno kliniko, znotraj katere deluje 13 kliničnih oddelkov. Predstavili smo število zdravstvenih administratorjev, stopnjo fluktuacije in stopnjo absentizma za obdobje petih let (od leta 2016 do leta 2020). Ugotovili smo, da je povprečna stopnja fluktuacije za celotno Interno kliniko v letih od 2016 do 2020 11,3-odstotna. Povprečna stopnja absentizma za celotno Interno kliniko v letih med 2016 in 2020 pa znaša 25,4 %. Rezultati raziskave med zdravstveno administracijo na Interni kliniki UKC Ljubljana so pokazali, da so zaposleni zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in redno plačo. Najmanj pa so zadovoljni z višino plače, kar je najverjetneje tudi eden od glavnih vzrokov za pomanjkanje kadra. Najbolj so obremenjeni zaradi odnosa vodstva do zdravstvene administracije ter zaradi odnosa zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Pri možnosti kroženja kadra vidijo največjo prednost v tem, da se z menjavo delovišča pridobijo nove delovne izkušnje in znanje na novih področjih dela. Kot največjo slabost kroženja kadra pa vidijo količino časa, da se seznanijo z novimi načini dela. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da je na Interni kliniki UKC Ljubljana prisotna visoka nemotiviranost za kroženje kadra, čeprav pa se anketiranci strinjajo, da bi z menjavo delovišča pridobili nove delovne izkušnje in znanje na novih področjih dela. Za zaposlene kroženje kadra predstavlja stres. S pomočjo analize rezultatov smo prišli do ugotovitev, da so anketirani zaposleni v večini zadovoljni s svojimi sodelavci. Iz tega lahko sklepamo, da so med njimi medsebojni odnosi dobri. Če bi bili na Interni kliniki izpolnjeni pogoji, da se uvede kroženje kadra, bi lahko zaradi deficita kadrov bolj kakovostno in uspešno opravljali svoje delo. Z rednim usposabljanjem bi poleg dobrega načrtovanja in stalnega spremljanja zaposlenih lahko omejili pričakovane ovire in slabosti pri kroženju kadra. S tem ne bi izboljšali samo organizacije dela zdravstvene administracije na Interni kliniki UKC Ljubljana, temveč bi tudi zmanjšali stopnjo fluktuacije in obdržali kakovosten kader.
Ključne besede: organizacija dela, zdravstvena administracija, kroženje kadra
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu izpostavljamo teoretična spoznanja o načrtovanju dela in delovnega časa zaposlenih, v drugem pa smo izvedli empirično raziskavo v podjetju IKEA. Problem vidimo v tem, kako učinkovito načrtovati delovni urnik zaposlenih, tako da so upoštevane potrebe podjetja ter želje in potrebe zaposlenih. Načrtovanje delovnega urnika je kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, kot so zakonski predpisi, delovni pogoji ipd. Zaradi številnih omejitev je izziv najti optimalno rešitev, ki zadovoljuje vse vpletene strani. Načrtovanje delovnega urnika mora zagotoviti ustrezno ravnotežje med delovnim časom in počitkom ter lahko pozitivno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili, da so se fleksibilnost in predvidljivost urnika izkazali kot ključni dejavniki, ki prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih, ter da pristop upoštevanja razpoložljivih virov kaže na dobro upravljanje urnika zaposlenih in ustvarjanje ugodnega delovnega okolja. Živimo v času, v katerem so človeški viri v organizaciji najpomembnejši vidik in zadovoljni zaposleni konkurenčna prednost. Po drugi strani pa managerji, ki dobro poznajo svoje podrejene, njihove želje in zasebno življenje, vedo, na kakšen način spodbujati in motivirati zaposlene pri delu ter jih na ta način ohranjati.
Ključne besede: delovni čas, urnik dela, upravljanje časa, organizacija dela, človeški viri
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,33 MB)

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 126
Celotno besedilo (863,23 KB)

Opis: Delo od doma je koncept, kjer lahko zaposleni opravlja svoje zadolžitve z uporabo sredstev in opreme, ki jih priskrbi in odobri podjetje in omogoča zaposlenemu fleksibilen delovni čas ter je v pomoč pri zagotavljanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenega. Lahko bi rekli, da je delo od doma sodoben pristop k delu, ki je omogočeno preko interneta in mobilnosti, kjer se delo lahko opravlja ne glede na fizično lokacijo. Ravno zaradi tega se danes večina delodajalcev odloči, da bodo tovrstno obliko dela ponudili svojim zaposlenim. Z delom od doma so se ljudje srečevali že v preteklosti, vendar pa je zaradi pandemije covida-19 le-ta še toliko bolj v porastu, saj je bilo za zajezitev virusa potrebno ohranjati socialno distanco, zaradi katere so vladni organi za nedoločen čas zaprli šole, delovna mesta, turistične znamenitosti in celo ustavili nekatere javne prevoze. Številna podjetja so sledila državnim predpisom, da zaradi javnega varstva zdravja ljudi svojim zaposlenim odredijo delo od doma. Za potrebe magistrske naloge je bila izvedena raziskava, kjer je bilo ugotovljeno, da je za samoučinkovitost pri delu od doma, potreben zaseben in miren prostor ter ustrezna delovna oprema. Ravno zato je pomembno, da slednje zagotovi delodajalec, ali pa zagotovi tudi najem zunanje pisarne v kolikor zaposleni nima mirnega in zasebnega prostora. Tovrstna oblika dela ima lahko za posameznika in podjetje številne prednosti in slabosti, kar bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Ključne besede: organizacija dela, delo na daljavo, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 2209; Prenosov: 250
Celotno besedilo (969,44 KB)