| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravni spor v davčnih zadevah
Marjanca Faganel, 2016, magistrsko delo

Opis: Način odločanju v upravnem sporu in organizacijo sodišč v davčnih zadevah v R Sloveniji ureja Zakon o upravnem sporu (kratica ZUS-1). Zakonska ureditev upravnega spora ni v ničemer prilagojena odločanju o davčnih zadevah, razen glede pristojnosti sodišč, katerih zgodovinski razvoj je na ozemlju R Slovenije sintetično predstavljen. Ne upošteva namreč specifičnih načel, kot so strožja zakonitost ob prepovedani arbitrarnosti, poudarjen pomen materialne resnice ter vsebini zadev prilagojeni način njenega ugotavljanja, davčna tajnost in dolžnost zavezanca za dajanje podatkov s poudarkom, da so ti resnični. Prikazan je zgodovinski razvoj upravnosodnega odločanja v davčnih zadevah na ozemlju R Slovenije. Po sintetični opredeliti kategorije davščin analiziramo postopek odločanja v davčnih zadevah; najprej pred davčnimi organi in nato podrobno pred sodiščem v t.i. upravnem sporu. Naloga, izhajajoč iz predstavitve davčnih načel, analitično preverja usklajenost zakona o upravnem sporu v odločanju o davčnih zadevah z Ustavo R Slovenije in s pravom Evropske unije. V iskanju pobud za izboljšanje zakonske ureditve pa na osnovi odgovorov na posebni vprašalnik in na osnovi literature prikazuje sodno varstvo v nekaterih državah zlasti Evropske unije, ki so zaradi pravnega sistema relevantne za Slovenijo, ali pa vsebujejo rešitve dilem, ki bi se lahko vključile tudi v slovensko ureditev. Sklepni ugotovitvi o zgolj delni neprilagojenosti upravnega spora odločanju o davčnih zadevah sledi konkretni predlog, v čem bi bilo potrebno predpise dopolniti, morda tudi z nekaterimi rešitvami iz tujih ureditev.
Ključne besede: upravni spor, davčna zadeva, davčna načela, sodno varstvo, organizacija sodišč, tožba v upravnem spor, odločanje v davčnih zadevah, pravila postopka, materialna resnica, sodba sodišča, pravna sradstva, revizija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1177; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (787,68 KB)

2.
3.
SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI
Tomaž Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo. Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije. Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU. Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja. Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike. Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi. S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.
Ključne besede: Sodišče EU, Lizbonska pogodba, Sodišče, Splošno sodišče, Sodišče za uslužbence, organizacija Sodišča EU, sestava Sodišča EU, pristojnosti Sodišča EU, postopki pred Sodiščem EU.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3031; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (402,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici