Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksen problem modeliranja procesnih enot, zlasti reakcijske destilacije. Pri tem uporabljamo že razvite modele v simulatorju Aspen Plus, vendar opozarjamo na omejitve v doseganju optimalnih rešitev. Predpostavili smo, da se s povezavo Aspen Plusa z Matlabom lahko dosežejo boljše optimizacijske rešitve. Cilj naloge je preveriti možnost optimizacije v Matlabu v povezavi z Aspen Plusom ter oceniti prednosti in slabosti različnih tipov optimizacije v Matlabu. Teoretični del vključuje razlago reakcijske destilacije, njenih prednosti in slabosti ter kemijske reakcije v procesu reakcijske destilacije. Poleg tega razpravlja tudi o osnovah optimizacije. Eksperimentalni del vključuje uporabo programa Matlab za optimiranje procesa s poudarkom na uporabi Curve Fitting Toolbox. Prikazuje tudi uporabo programa Aspen Plus za simulacijo procesa ter integracijo obeh programov. Eksperimentalni del je izveden na osnovnem primeru in obširnejšem primeru s simulacijo in optimizacijo procesa reakcijske destilacije. Osnovni primer pokaže, da je za izparevanje potrebno vložiti veliko več toplote, kot za segrevanje vode. Z njim potrdimo tudi uspešno delovanje povezave med programoma Aspen Plus in Matlab. Primer reakcijske destilacije pa predstavi uspešno optimiranje procesa na največji dobiček.
Ključne besede: reakcijska destilacija, Aspen Plus simulacija, Matlab optimizacija, modeliranje procesnih enot, optimizacija procesa destilacije
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 397; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem optimizacije proizvodnega procesa in izdelavo finega plana proizvodnega procesa v povezavi z vpeljanim informacijskim sistemom GoSoft v podjetju NIEROS Metal tovarna opreme d.o.o. Cilj raziskovalne naloge je zasnova finega plana proizvodnega procesa, ki bi podjetju služil za optimalno obdelavo naročil in lansiranje delovnih nalogov v proizvodnjo. Poleg tega smo opredelili teoretične osnove, ki obravnavajo kazalnike skupne učinkovitosti opreme in delovnega osebja. Z optimizacijo razporeditve virov in izdelavo finega plana želimo izboljšati učinkovitost proizvodnega procesa. Celoten empirični del magistrske naloge temelji na realnih podatkih naročniškega tipa proizvodnje. Vsi podatki so bili privzeti iz informacijskega sistema GoSoft in prikazujejo realne vrednosti. Pomen doslednega knjiženja in sledenja različnih tipov podatkov smo zajeli tudi v opisu informacijskega sistema. V delu smo se osredotočili tudi na analizo učinkovitosti obstoječega proizvodnega procesa in identifikacijo morebitnih izzivov ter omejitev, ki so prisotni v naročniškem tipu proizvodnje. Na podlagi podatkov poslovanja in proizvajanja, pridobljenih iz informacijskega sistema, smo definirali prilagojene kazalnike uspešnosti opreme in osebja ter s tem nakazali korake za nadaljnjo preverjanje učinkovitosti. Z optimizacijo finega plana smo temeljito opredelili vpliv raznolikih dejavnikov v treh temeljnih fazah planiranja. Pod drobnogled smo vzeli naročila stalnega kooperanta, ki so bila izhodiščna točka za nadaljnjo analizo vpeljanih ukrepov. Uspešnost finega plana pa smo analizirali glede na zmogljivost, uskladitev dobavnih in odpremnih rokov ter vpliv finega plana na nabavo in stanje zalog. Ugotovitve magistrskega dela kažejo, da sta optimizacija proizvodnega procesa in izdelava finega plana bistvenega pomena za doseganje večje skupne učinkovitosti podjetja. Pri tem ima pomembno vlogo informacijski sistem, saj omogoča ažurnost pri razlagi in sledenju podatkov ter njihovem vplivu na prilagodljivost proizvodnega procesa. To so dejavniki, ki so v tesni povezavi z implementacijo Industrije 4.0, in kažejo na pomembnost stalnega razvoja in rasti tehnologije podjetja.
Ključne besede: organizacija proizvodnje, načrtovanje in vodenje proizvodnje, plan proizvodnje, optimizacija proizvodnega procesa, skupna učinkovitost proizvodnega procesa, fino planiranje, terminiranje, lansiranje, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 250
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: V času praktičnega usposabljanja v podjetju odelo Slovenija d.o.o. sem se spoznal z orodji in metodami vitke proizvodnje, ki so implementirane v proizvodni proces podjetja, še posebej pa z orodjem, imenovanim analiza toka vrednosti. Gre za orodje, ki ga podjetje uporablja pri vsakem projektu, oziroma za vsak izdelek, ki ga izdeluje. Praktično usposabljanje sem opravljal ravno v času, ko so v podjetju iskali rešitve, ki bi pripomogle k optimizaciji proizvodnega procesa za enega od njihovih izdelkov. Tako sem bil neposredno vključen v proces analiziranja obstoječega stanja proizvodnje, temeljite preureditve proizvodnega sistema, kot tudi analiziranja posodobljenega stanja ter ugotavljanja smiselnosti implementiranih sprememb. Ob tem sem bil zadolžen predvsem za analiziranje in kartiranje toka informacij in materiala v proizvodnem procesu, pri čemer sem nato na podlagi rezultatov analize in ob pomoči zaposlenih v podjetju, prišel do ugotovitev, ki so služile kot smernice za reorganizacijo proizvodnega procesa. Ker so se za selitev in delitev montažne linije za določen izdelek, v podjetju odločili že pred izvedbo analize, sem slednjo izvedel predvsem za namen primerjave toka vrednosti pred in po delitvi ter selitvi linije, hkrati pa sem lahko izpostavil tudi izgube, v takrat obstoječem proizvodnem procesu in ugotovil, zakaj nastajajo. Te ugotovitve so nato med procesom preureditve montažne linije omogočale prilagoditve tudi na drugih točkah proizvodnega procesa. Z analiziranjem proizvodnega procesa po reorganizaciji proizvodnje, sem lahko skupaj z zaposlenimi v podjetju ocenil smiselnost implementiranih sprememb in prikazal dejansko stanje toka vrednosti po preureditvi proizvodnega procesa in s tem tudi možnosti za nadaljnjo optimizacijo procesa.
Ključne besede: Analiza toka vrednosti, VSM, vitka proizvodnja, optimizacija proizvodnega procesa
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1533; Prenosov: 201
Celotno besedilo (3,97 MB)

Opis: Diplomsko delo je rezultat sodelovanja med podjetjem SIJ Acroni, d. o. o., in Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Gre za razvojno-raziskovalni projekt z namenom izboljšanja učinkovitosti v proizvodnji oddelka Lužilnica v obratu Predelava debele pločevine (PDP). Končni namen projekta je razvoj modela za optimizacijo procesa luženja, namen diplomskega dela pa je ugotoviti, kateri podatki v internem informacijskem sistemu podjetja SIJ Acroni, d. o. o., so dostopni in katere podatke bi še potrebovali za razvoj optimizacijskega modela. Cilj je razviti prototipno programsko rešitev, ki bo omogočala beleženje manjkajočih podatkov in jo bo mogoče integrirati v obstoječi informacijski sistem podjetja. V uvodu je predstavljen problem, s katerim se srečujemo, in okolje, v katerem poteka delo. V drugem poglavju so opisane teoretične osnove programiranja v programskem jeziku Visual Basic in sama metoda opazovanja procesa luženja in beleženja podatkov. Sledi opis obstoječega stanja oz. trenutnega stanja po podatkih v informacijskem sistemu. To zajema pregled interne dokumentacije in analizo obstoječih podatkov. Sama programska rešitev je predstavljena v četrtem poglavju, v zaključkih pa so podani pogoji za uvedbo, učinki uvedbe in možnosti nadaljnjega razvoja programske rešitve.
Ključne besede: ‒ jeklarska industrija ‒ luženje ‒ optimizacija procesa ‒ zajem podatkov ‒ prototipna programska rešitev
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1229; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: Osnovni cilj proizvodnje je zagotoviti izdelke kupcem v dogovorjenih dobavnih rokih ob minimalnih stroških. Pri doseganju teh ciljev si lahko pomagamo z optimalnim razvrščanjem kapacitet. Podjetja morajo biti čim bolj fleksibilna in se zaradi konkurence pripravljena odzvati na spremembe kar se da hitro. Dinamično razvrščanje proizvodnje v malih in srednje velikih podjetjih je eden izmed najbolj zahtevnih kombinatoričnih optimizacijskih problemov, saj je izjemno kompleksno in presega človeške sposobnosti. Praktična vrednost razvrščanja se kaže neposredno pri višanju izkoristka proizvodnih resursov in s tem povezanem nižanju proizvodnih stroškov podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili bistvene značilnost naročniške proizvodnje, podali teorijo s področja razvrščanja opravil in opisali prednostna oz. prioritetna pravila za razvrščanje delovnih nalogov. V praktičnem delu pa smo na primeru obravnavanega podjetja z naročniško proizvodnjo uporabili različna pravila razvrščanja in iskali optimalno možnost.
Ključne besede: proizvodnja po naročilu, dinamično razporejanje proizvodnje, prednostna pravila, planiranje (terminiranje) proizvodnega procesa, razvrščanje, optimizacija, Lekin
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 1320; Prenosov: 301
Celotno besedilo (3,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...